Spomladi lahko v naravi opazimo mladiče različnih živalskih vrst. Podajamo nekaj usmeritev, kako ravnati v primeru, ko v naravi opazimo mladiče ptic, ježev ali srn.

Se ob obisku gozda kdaj vprašate, kakšen gozd nam je pravzaprav všeč? So v takem gozdu tudi zelo stara drevesa, ležeča debla, odlomljene veje?

»Skupnost, umetnost in narava so trije elementi, ki so zaznamovali zgodovino Švicarije in tudi njeno delovanje…«.

Ste v zadnjih dneh že opazili kranjsko čebelo ali matico čmrljev, ki oprašuje prve cvetove?

Mednarodna skupnost danes praznuje Darwinov dan. Na današnji dan pred 215 leti – le nekaj let pred zasaditvijo prvih drevoredov v Tivoliju – se je rodil eden največjih naravoslovcev vseh časov, Charles Darwin.

Tudi narava in kultura gresta z roko v roki.

Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč. Letošnja tema je »Mokrišča in dobrobit ljudi«.
Kak je pomen mokrišč in na kak način mokrišča prispevajo k naši dobrobiti?

Kar 70 % površine Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pokriva gozd.

Poznavanje stanja v zavarovanih območjih narave je ključno za njihovo učinkovito upravljanje.

Od leta 2022 se na izbranih odsekih vodnih teles, ki so prepoznana kot potencialno življenjsko okolje raka koščaka, izvaja vzorčenje le teh v okviru monitoringa vrste.

Po praznikih se marsikdo sprašuje, kam z odsluženim novoletnim drevescem?

Eden ključnih vidikov upravljanja zavarovanih območij narave je dobro poznavanje njihovega stanja. V kolikor nimamo zadostnega vpogleda v stanje vrst, dinamiko različnih življenjskih procesov in drugega dogajanja v zavarovanem območju narave,

V knjigi Rožnik (Krmelj, 2012) lahko med drugim preberemo, da je na prisojnih pobočjih istoimenskega hriba že v 15. stoletju rasla tudi vinska trta. Vsaj od 19. stoletja dalje uradnih poročil o uspevanju vinske trte na območju današnjega krajinskega parka nimamo.

Domača mačka (Felis catus) je med najbolj priljubljenimi in pogostimi družabnimi živalmi. Njena udomačitev sega 9.000 let nazaj in od takrat se je razširila na vse kontinente z izjemo Antarktike.

Ptice znajo hrano same poiskati v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane.

Danes mineva 10 let odkar je Generalna skupščina Združenih narodov peti december razglasila za svetovni dan tal. Letošnji slogan je »Tla in voda: vir življenja«.

Vznemirjanje živali je lahko še posebno v zimskem času zanje usodno.

V času 26.-29. 10. 2023 smo v soorganizaciji JP VOKA SNAGA d.o.o., Gozdarskega inštituta Slovenije in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete izvedli 3. srečanje mikologov.

.

Le 10 % zavarovanih območij narave po svetu je med seboj povezanih s t. i. zelenimi koridorji. Zakaj je to lahko problematično?

Danes in jutri se bo na Tivolskem ribniku izvajala košnja lokvanjev in trstike.

Jutri pričenjamo s sanacijo rastišča hrasta (graden), drevesne naravne vrednote na križišču poti pod Šišenskim hribom.

Na območju Tivolija je nekdo več dreves označil z rdečo piko – na način, ki običajno pomeni, da je drevo označeno za posek.

V prihodnjih dneh bomo na gozdnem robu med Halo Tivoli in Sankališčem izvajali gozdarska in arboristična dela:

Cianobakterije so algam podobni mikroorganizmi. So tako majhne, da lahko njihovo število na majhnem kamnu v bajerju ali v potoku presega število prebivalcev Ljubljane.

24. maja obeležujemo evropski dan parkov. Letošnjega zaznamuje slogan »Gradimo na naših koreninah«.

22. maja obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost je pestrost živih organizmov in njihovih bivališč. Vključuje tudi gensko raznolikost med posameznimi osebki.

Danes je svetovni dan čebel. Ob tem nas večina nas najprej pomisli na t.i. medonosno čebelo oziroma kranjsko sivko. A čebela ni ena sama.

Tudi letos lahko pri labodjih mladičih na Koseškem bajerju opazujemo razliko v obarvanosti perja.

Tam kjer gnezdijo, so labodi vedno zanimiva in privlačna atrakcija. V Krajinskem parku že več let zapored gnezdita dva labodja para.

18. aprila praznujemo mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij (Internacional day for Monuments and Sites).

ARSO je v sodelovanju z JP VOKA SNAGA v mednarodni fenološki park v Tivoliju zasadil pet novih dreves.

Tudi letos smo v mesecu marcu izvedli popis lesne sove na območju krajinskega parka.

Samico laboda grbca (Cygnus olor), ki jo je novembra 2022 ob Tivolskem ribniku z ugrizom poškodoval pes, smo vrnili nazaj na ribnik.

Na jelše ob Tivolski ribnik smo namestili tri nove gnezdilnice namenjene vrabcem.

Vsako leto 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeli Konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena – t.i. Ramsarkso konvencijo.

Letošnje praznovanje poteka pod sloganom: Čas je za obnovo mokrišč!

Posredujemo dodatna pojasnila Zavoda za gozdove Slovenije in Mestne občine Ljubljana v zvezi s sečnjo ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila).

V prihajajočih dnevih bomo v sodelovanju s Policijo izvajali poostren nadzor uporabe pirotehničnih sredstev na območju krajinskega parka.

V sredo, 14. decembra se pričenja sečnja v gozdu ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila).

V obdobju 7.-19.12.2022 v kanadskem Montrealu poteka zasedanje pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, COP 15 (Montreal, Kanada).

Ob Podrožniški poti in poti Pod Turnom (nad Cesto 27. aprila) bo Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, danes označil drevje za posek.

Seznam dnevnih metuljev Slovenije obsega 182 vrst (Verovnik 2019, Verovnik in sod. 2021), medtem ko je pestrost nočnih metuljev v Sloveniji bistveno višja, saj obsega 3470 vrst (Gomboc ustno, v Čelik in sod. v pripravi).

Sodelovali smo na konferenci Biocities: placing nature and people at the centre of the urban environment, ki je 6. oktobra potekala v Barceloni.

Danes in jutri se bo na Tivolskem ribniku izvajala košnja lokvanjev in trstike.

Danes obeležujemo Dan varstva Dinaridov. Praznik je razglasila Generalna skupščina mreže parkov Dinaridov leta 2019. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se je mreži priključil leta 2018.

V času 1.-4. 9. 2022 smo v soorganizaciji JP VOKA SNAGA d.o.o., Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije izvedli 2. srečanje mikologov.

Včerajšnje neurje je polomilo in izruvalo več dreves. Posledice neurja za to usposobljeni in pristojni že od včeraj odpravljajo, a bo sanacija zaradi obsega del še trajala.

Opažamo, pa tudi strokovnjaki potrjujejo, da je letošnje leto »osje leto«.

Cestni odsek na Večni poti smo opremili z modrimi odsevniki.

Četrto nedeljo v juliju obeležujemo mednarodni dan barij.

V drugi polovici junija je Evropska komisija sprejela pionirski predlog zakonskega okvira za obnovo poškodovanih ekosistemov in vrnitev vloge narave v vsej Evropski uniji.

Tema letošnje obeležitve je »Svet 8 miljard ljudi: izkoriščanje priložnosti in zagotavljanje pravic ter možnosti za vse«.

Tudi letos v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo izvajamo spremljanje stanja (monitoring) populacije hrošča puščavnika v krajinskem parku.

V prihodnjih dneh bodo potapljači Zveze reševalnih potapljačev Slovenije redčili lokvanje na Tivolskem ribniku.

Zakaj je pomembno, da imamo kot upravljavec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib vpogled v rezultate spremljanj številčnosti osebkov posameznih vrst organizmov in dinamiko njihovih populacij?

22. maj je Mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost je pestrost živih organizmov in njihovih bivališč. Vključuje tudi genetsko raznolikost znotraj vrste.

Danes obeležujemo evropski dan Nature 2000. Natura 2000 je omrežje posebnih varstvenih območij, namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Danes je svetovni dan čebel. Večina nas najprej pomisli na t.i. medonosno oziroma kranjsko čebelo. A čebela ni ena sama. Doslej je bilo v Sloveniji najdenih kar 573 vrst čebel, od tega 35 vrst čmrljev, ostale pa so čebele samotarke.

V preteklih dneh smo v Tičistanu, delu mestnega parka Tivoli, kjer je nameščeno večje število gnezdilnic za ptice, preverili letošnji gnezditveni uspeh.

Na območju Naravnega spomenika Pod Turnom je zacvetela evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea), drobna, nežna, belocvetna rožica.

Konec februarja in v začetku marca smo v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije na območju krajinskega parka izvedli popis lesne sove.

V ogled priporočamo dokumentarno trilogijo Urbana divjina, ki ponuja odličen vpogled v kraljestvo prostoživečih živali sredi pozidanih in gosto naseljenih mest.

Tivolski ribnik je za svoj dom izbral labodji par, ki ga na ribniku opazujemo od jeseni 2021. V preteklih dneh je začel znašati gnezdo na podest blizu iztoka iz ribnika.

Danes je gregorjevo. Na Slovenskem velja, da se na gregorjevo ptički ženijo. To je bil v časih, ko je še veljal julijanski koledar, tudi prvi spomladanski dan.

Spomladi se na gozdnem odru, visoko v drevesnih krošnjah, začne odvijati prav poseben koncert. V vlogi virtuozov nastopijo žolne in detli, ki s spretnim udarjanjem kljuna po drevesnem deblu kot velikanskem lesenem bobnu, iz njega izvabljajo značilen zvok.

Poznavanje rastlinskega sveta na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ni bilo od nekdaj takšno, kot je danes. Vse do sredine 19. stoletja so raziskovalci s tega območja poročali o le nekaj deset vrstah rastlin.

Selitvene poti dvoživk proti mrestiščem prekinjajo številne prometnice, ena teh je npr. tudi Večna pot.

V začetku decembra smo v mestnem parku Tivoli posadili mlado drevo, brest, v sklopu kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji, ki jo izvaja NIJZ pod sloganom »Nisi okej? Povej naprej.«

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zaradi pojava aviarne influence (ptičje gripe) v Sloveniji izdala prepoved krmljenja prostoživečih vodnih ptic.

Na območju mokrotnega travnika zahodno od Mosteca, naravnega rezervata Mali Rožnik in na območju severno in severozahodno od Biološkega središča so strokovnjaki Društva za raziskovanje mokrišč Slovenije evidentirali kar 300 vrst rastlin.

Akcija varstva dvoživk na Večni poti v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je letos potekala že 14. leto. Namen akcije je zmanjšati vpliv prometa na populacije dvoživk.

Pred 10. leti, 20. oktobra 2011, je v Notranjih goricah, na sedežu Krajinskega parka Ljubljansko barje, potekalo ustanovno srečanje vseh zaposlenih znotraj uprav takratnih naravnih parkov.

Glas o pestrosti slovenske narave in o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je segel vse do svetovne razstave Expo 2020 v Dubaju.

11. in 12. oktobra se bo na Tivolskem ribniku izvajala košnja lokvanjev in trstike.

Danes obeležujemo Dan varstva Dinaridov. Praznik je razglasila Generalna skupščina Mreže parkov Dinaridov leta 2019. Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se je mreži priključil leta 2018.

V torek, 28. 9. 2021 bomo pričeli z nego dreves na delu Jesenkove poti. Odstranili bomo odmrle in obiskovalcem potencialno nevarne veje. Dela bodo potekala predvidoma teden dni.

V času 2.-5. 9. 2021 smo v soorganizaciji JP VOKA SNAGA d.o.o., Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije izvedli 1. srečanje mikologov.

V prihodnjih dneh se bodo v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib začela vzdrževalna dela na stopnišču pri kapelici Lurške Matere božje na ovinku Kikljeve ulice v smeri Gostilne Čad.

Ljubljana se ponaša z več priznanji, ki govorijo v prid temu, da je psom prijazno mesto. Po statističnih podatkih lahko ocenimo, da ima v Ljubljani vsako peto gospodinjstvo psa – približno 25.000 registriranih psov je v Mestni občini Ljubljana.

V tem tednu smo začeli z obnovo poškodovanih poti v parku Tivoli.

Tudi letos v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo izvajamo spremljanje stanja (monitoring) populacije hrošča puščavnika v krajinskem parku.

V Ljubljani, mednarodno priznanem mestu dreves, tudi letos izbiramo drevo leta.

V tem tednu poteka teden gozdov (24. do 30. maj). Ta vsakoletna prireditev konec meseca maja poveže različne inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo.

22. maja obeležujemo Mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost je pestrost živih organizmov in njihovih bivališč. Vključuje tudi gensko raznolikost med posameznimi osebki.

21. maja, v vseh državah članicah Evropske unije obeležujemo dan največjega naravovarstvenega omrežja na svetu - omrežja Natura 2000.

V četrtek, 20. 5. 2021 bomo pričeli z obnovo lesenega mostu na poti, ki vodi od Živalskega vrta proti vstopni točki v Mostec.

Labodja družina na Koseškem bajerju se je povečala. Par ima tri mladiče. Labodja starša zavzeto skrbita za naraščaj in ne dovolita približevanja mladičem.

Če se vam v teh dneh zgodi, da naletite na ptičjega mladiča izven gnezda, ki še ne zna leteti, strokovnjaki DOPPS svetujejo sledeče:

Kam na izlet, je pogosta tema v družini ali med prijatelji, še posebej, če je pred vrati sončen konec tedna ali dela prost dan.

Izobraževalni program Televizije Slovenija je v letu 2021 pripravil dva nova dela serije Naravni parki Slovenije in sicer predstavitev Krajinskega parka Kum ter Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Izobraževalni program RTV Slovenija vsako leto velik del pozornosti namenja tudi okoljevarstvenim temam.

Na prvi pomladni dan vsako leto na pobudo Združenih narodov obeležujemo tudi Mednarodni dan gozdov. Letošnji poteka na temo »Obnova in nega gozda: pot do zdravja in dobrega počutja«.

Danes obeležujemo Svetovni dan voda, ki ga na pobudo Združenih narodov praznujemo od leta 1993. Osrednja tema letošnjega dne je pomen in vrednotenje vode.

Pred mesecem dni smo ob vzhodnem obrežju Koseškega bajerja odstranili večji del vrbe, saj je arboristični pregled pokazal, da je drevo statično oslabljeno in nevarno za obiskovalce.

Labodji par na Koseškem bajerju že gnezdi. Želimo si, da bo gnezdenje čim bolj uspešno, da bomo zopet lahko opazovali mlado labodjo družino.

Danes praznujemo Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day). Letošnji svetovni dan poteka pod sloganom: »Gozdovi in preživetje: ohranjanje ljudi in planeta«.

Pod vodstvom Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica, ki izvaja projekt Varstvo dvoživk na Večni poti, je bila
v soboto, 20. 2. 2021, postavljena varovalna ograja, ki dvoživkam preprečuje prehajanje cestišča.

Jutri (16. 2. 2021) bomo odstranili večji del vrbe na vzhodnem obrežju Koseškega bajerja. Arboristični pregled je pokazal, da je drevo zaradi številnih razkrojnih procesov statično tako oslabljeno, da obstaja velika možnost odloma njegovega vrha.

Ko se sprehajamo skozi parke in gozdove pogosto opazimo trohneče panje oz. štore, ki jih najpogosteje poraščajo mahovi ali glive.
Ste se tudi vi večkrat spraševali, katere so tiste gobe, ki jih tako pogosto opažamo na štorih?

Vsako leto 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeli Konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, predvsem kot habitati vodnih ptic – t.i. Ramsarkso konvencijo.

Danes, 14. 1. 2021, v celoti odpravljamo omejitev gibanja na območju Koseškega bajerja.

Objavljamo kratek izbor pomembnejših informacij, vezanih na razvoj dogodkov po pojavu okužbe z aviarno influenco (ptičjo gripo) na Koseškem bajerju:

Sporočamo, da smo danes našli drugega poginulega laboda na Koseškem bajerju. Obiskovalci bajerja naj se ob morebitni novi najdbi ne dotikajo mrtvih ptic.

V zadnjih letih v zimskem času in redkeje tudi konec pomladi v krajinskem parku opažamo pojavljanja rjavih lipovk, ki se združujejo v več kvadratnih decimetrov ali celo več kvadratnih metrov velike gruče.

Sporočamo, da je bil poginuli labod na Koseškem bajerju pozitiven na visoko patogeno aviarno influenco (ptičjo gripo) podtipa H5N8.

V spletni konferenci, ki je potekala dne 26.11.2020, smo študentom, profesorjem, raziskovalcem in drugim udeležencem, ki jih zanima razvoj gozdarstva v Sloveniji, približali pomen gospodarjenja z gozdom za varstvo gozdnih potokov na primeru treh Natura 2000 vrst.

Bi šli z otroki v gozd? Pa ne veste, kaj bi tam počeli? Kaj bi vzeli s seboj? Ali velja v gozdu poseben bonton?

Danes na delu Jesenkove poti (v bližini vodohrana Rožnik) pričenjamo z obrezovanjem dreves. Odstranili bomo odmrle in obiskovalcem potencialno nevarne veje.

Danes se je na Tivolskem ribniku pričela košnja trstike.

Danes praznujemo Dan varstva Dinaridov, ki letos poteka pod sloganom #DinaridiPovezujejo oz. #DinaridesConnect.

V poletnih mesecih je nastal predstavitveni video Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, z naslovom Zakladi sredi mesta - Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju je na ogled nova razstava. Ob svoji stoletnici se predstavlja Atletska zveza Slovenije.

Konec junija je bil poškodovan podest na Poti pri Gozdarskem inštitutu.

Ali je šlo za dejanje iz objestnosti ali malomarnosti niti ni pomembno.

Invazivne tujerodne vrste organizmov predstavljajo velik izziv za varstvo narave. V Evropo vsako leto zanesemo na stotine tujerodnih organizmov, vendar vsi ne postanejo invazivni. Pravzaprav jih večina v novem okolju ne preživi.

Jutri, 7. junija 2020, bodo arboristi podjetja Tisa d.o.o. izvedli posek suhega hrasta pri izobraževalni točki Rogač na Podrožniški poti. Drevo se je posušilo in zato predstavlja potencialno nevarnost za mimoidoče in za drugo infrastrukturo.

Tudi letos se v Krajinskem parku nadaljuje spremljanje stanja (monitoring) populacije hrošča puščavnika. Monitoring izvaja Nacionalni inštitut za biologijo, ki bo na drevesa po parku namestil lovilne feromonske pasti.

Predvidoma v petek, 19. junija 2020, bo zaradi zagotavljanja varnosti mimoidočih odstranjen črni topol (Populus nigra) ob Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju.

V Tivoliju je nameščena obnovljena tabla Mednarodnega fenološkega parka, dopolnjena z aktualnimi podatki spremljanja fenoloških podatkov v zadnjih letih.

5. junija obeležujemo Svetovni dan varstva okolja. To je dan, ki so ga Združeni narodi razglasili s ciljem krepiti zavedanje o pomenu okolja in spodbujati k dejanjem za njegovo varovanje.

Ob jezerih, ribnikih in drugih, predvsem stoječih vodnih površinah v Sloveniji je zelo razširjeno hranjenje vodnih ptic. Čeprav je vzvod za hranjenje želja pomagati, pa je tovrstno početje za vodne ptice in vodni ekosistem škodljivo.

»Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki konec meseca maja poveže vse inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo.

24. maja obeležujemo Evropski dan parkov. Na pobudo organizacije EUROPARC ga praznujemo od leta 1999.

Združeni narodi so 22. maj razglasili za Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, da bi izboljšali vedenje, razumevanje in ozaveščenost o bogastvu živega sveta.

Danes obeležujemo Dan Nature 2000. Natura 2000 je omrežje posebnih varstvenih območij, namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Na svetu bi težko našli deželo, ki je tako tesno povezana s čebelarstvom, kot je ravno Slovenija. V Sloveniji je okoli 10.000 čebelarjev, kar nas postavlja v sam svetovni vrh čebelarstva.

Danes je Mednarodni muzejski dan, ki letos poteka pod sloganom Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost.

Vsako leto 9. maja praznujemo dan Evrope, posvečen miru in sožitju v Evropi. Na ta dan je bila leta 1950 predstavljena t.i. Schumanova deklaracija, nova oblika nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja, ki pomeni simbolni začetek evropskega združevanja.

Ime mestnega parka Tivoli, ki je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je italijanskega izvora.

Če se vam v teh dneh zgodi, da naletite na ptičjega mladiča izven gnezda, ki še ne zna leteti, strokovnjaki DOPPS svetujejo sledeče:

Letošnje praznovanje Svetovnega dne Zemlje je že petdeseto po vrsti. Gre za globalni dogodek, ki letos poteka v luči podnebnih sprememb in podnebnih ukrepov.

Javorov rak je bolezen javorjev, ki ga povzroča invazivna tujerodna vrsta glive z latinskim imenom Eutypella parasitica. Domnevamo, da je bil javorov rak v Evropo vnesen iz Severne Amerike.

Zgodaj spomladi je v gozdovih srednje Evrope in tudi v Sloveniji največ vrst gliv iz skupine saprobiontov. To so tiste vrste, ki razgrajujejo odpadel in odmrl rastlinski material, npr. jeseni padle storže, veje, iglice, listje, ipd.

Drevesa izločajo smolo kot odziv na poškodbe drevesnih tkiv. Namen izločanja drevesne smole je odvračanje številnih rastlinojedih organizmov, žuželk, idr. patogenov od izpostavljenih mest.

Tla so bistveni del okolja in temelj življenja v kopenskih ekosistemih. So naravna tvorba in prostor, kjer se stikajo in medsebojno vplivajo litosfera, atmosfera, hidrosfera in biosfera. Vse življenje na kopnem je odvisno od tal – brez tal ne more biti življenja in tal ne brez življenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga je razglasila leta 1950. Zdravje je ena najpomembnejših vrednot in temelj kakovostnega življenja posameznika in delovanja družbe. Tega se v teh dneh še bolj zavedamo.

Na območju Naravnega spomenika Pod Turnom je zacvetela evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea), drobna, nežna, belocvetna rožica.

Zvončki, trobentice in žafrani veljajo za cvetlične znanilce pomladi. A tudi pogled v drevesne krošnje nam bo razkril eno najzgodnejših drevesnih znanilk pomladi.

Poznate igro z vetrom? Tisto, kjer smo tik pred tem, da ujamemo svoje pokrivalo, vendar ga veter zopet odpihne nekaj metrov stran. In se konča – s pokrivalom ali brez na naši glavi.

Od dreves se lahko veliko naučimo. Tudi mirnega jutranjega prebujanja.

Ste se kdaj spraševali katerega spola je drevo pred vami? Spol drevesa nam razkrijejo cvetovi, ki so njegovi razmnoževalni organi.

V Sloveniji je bilo doslej najdenih 562 vrst čebel in sicer 35 vrst čmrljev, ostalo so tako imenovane čebele samotarke. Slednje imajo ključno vlogo v ekologiji vrta, saj so zelo pomembne opraševalke rastlin.

Ohranjena območja narave in druge zelene površine v Ljubljani nudijo izjemne možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.

Med njimi je tudi biotsko zelo raznolik Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Dvoživke so zelo zanimiva skupina organizmov. Del svojega življenja preživijo v vodi, del na kopnem, od tod izhaja tudi njihovo poimenovanje.

Vsa narava se prebuja in z njo tudi čmrlji, ki oprašujejo že prve spomladanske cvetove.

Danes obeležujemo svetovni dan voda, ki ga na pobudo Združenih narodov (ZN) praznujemo od leta 1993. Osrednja tema letošnjega dneva voda je »Voda in podnebne spremembe«.

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je leta 2012 razglasila 21. marec za Mednarodni dan gozdov.

V ljubljanskih javnih podjetjih in zavodih so bili sprejeti številni ukrepi in priporočila, katerih cilj je preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.

Na Slovenskem velja, da se na Gregorjevo ptički ženijo. Zato je to tudi čas, ko pospravimo ptičje krmilnice in namestimo ptičje gnezdilnice.

Danes se na treh lokacijah v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pričenja sečnja, ki bo potekala predvidoma do 9. marca 2020.

Visoke temperature, ob iztekajoči se zimi, omogočajo aktivnost vse večjemu številu organizmov. Pestrost in barvitost živega sveta je iz dneva v dan večja. Prihaja pomlad.

Od danes 10. februarja pa do predvidoma srede 12. februarja 2020 bo na treh lokacijah v gozdu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib potekala sečnja dreves.

Vsako leto 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeli Konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena – t.i. Ramsarkso konvencijo. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1992.

Od 15. januarja je na Jakopičevem sprehajališču na ogled razstava Mesto s Plečnikovim podpisom.

V zadnjih tednih so nizke temperature povzročile zaledenelost nekaterih vodnih površin, tudi Koseškega bajerja.

Konec leta 2019 je Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja izdala publikacijo z naslovom Zakladi sredi mesta – Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

V prihajajočih dnevih bomo v sodelovanju s Policijo izvajali poostren nadzor nad uporabo pirotehničnih sredstev.

Ste v mestnem parku Tivoli opazili ptičje krmilnice? Hranjenje ptic je priljubljena in pogosta aktivnost človeka širom Evrope in Amerike , še posebej v zimskem času.

Danes v Mestni občini Ljubljana obeležujemo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih in predstavljamo drevo leta 2019 v Ljubljani.

Vabimo vas, da sodelujete v glasovanju za Drevo leta 2019

Generalna skupščina Združenih narodov je 31. oktober določila za Svetovni dan mest.

Oktober je mesec, ko žanjemo sadove našega dela na vrtovih in uživamo v barvah jeseni.

V soboto, 12. 10. 2019, smo naš park predstavili na Prazniku kozjanskega jabolka, ki je v Kozjanskem regijskem parku potekal že dvajsetič.

Danes in jutri se bo na Tivolskem ribniku izvajala košnja lokvanjev in trstike.

Danes obeležujemo Dan varstva Dinaridov. Praznik je razglasila Generalna skupščina mreže parkov Dinaridov na letošnjem srečanju konec maja v Naravnem parku Blidinje (Bosna in Hercegovina).

Vaclav Hejnic (1864 - 1929) je, s svojim dolgoletnim delovanjem kot glavni mestni vrtnar, vtisnil pomemben pečat mestnemu parku Tivoli in Ljubljani.

Jutri se bo ob Cesti 27. aprila in ob ograji, ki razmejuje gozd od mestnega parka Tivoli, začela sečnja velikih jesenov. Gre za sanitarno sečnjo, drevesa je označil Zavod za Gozdove Slovenije, saj jih je napadel jesenov ožig. Predviden je posek 28 dreves.

Prvi neformalni dan prijateljstva je bil obeležen 30. 7. 1958 po svetovni kampanji prijateljstva, katere namen je bil vzpostavitev miru na osnovi vzpodbujanja prijateljstva. 30. 7. 2011 je Generalna skupščina ZN uradno razglasila kot mednarodni in svetovni dan prijateljstva.

Barja so poseben tip mokrišč, so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter blaženje podnebnih sprememb, predvsem pri skladiščenju ogljika in metana. Zaradi pospešenega krčenja v zadnjih desetletjih pokrivajo le še približno 3 % površja Zemlje.

Gustav Tönnies in njegovi potomci so med letoma 1845 in 1919 soustvarjali industrijsko revolucijo na Slovenskem.

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hribje s svojimi 459 ha površine 12-i največji park v urbanem območju katere od evropskih prestolnic.

Labodji par, ki gnezdi na Koseškem bajerju, je letos uspešno vzgojil dva mladiča. Labode na Koseškem bajerju opazujemo že vrsto let. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic mladima labodoma nadeli identifikacijski obroček.

Dolgoletna uporaba priljubljene bližnjice ob Gozdarskem inštitutu, ki vodi iz Rožne doline skozi gozd na Rožnik je pustila vidne posledice na gozdnih tleh.

Danes se v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib na parcelah, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, pričenjajo gojitvena dela oz. nega gozda v mlajših razvojnih fazah, ki jih bodo izvajali gozdarji podjetja Tisa d.o.o.

Na trohnečih panjih vas lahko presenetijo izjemno kratkožive prave sluzavke oziroma miksomicete. Živijo vsega skupaj le nekaj ur do največ nekaj dni, tako jih uspejo opaziti le najbolj pozorni obiskovalci naših gozdov.

Za območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je do leta 2018 znanih 44 od 72 vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji. Tekom sistematičnih popisov v letu 2018 je bilo popisanih 32 vrst.

Z višjimi temperaturami prihaja tudi sezona nabiranja plodov in gozdnih sadežev. Ali veste koliko posameznih plodov lahko naberete in kje je nabiranje prepovedano?

Ali ste vedeli, da na območju Mestne občine Ljubljana uspevajo tudi mesojede rastline? V Sloveniji najdemo več vrst rastlin, ki so svoj način prehranjevanja prilagodile na prav poseben način - so namreč mesojede in se prehranjujejo z žuželkami.

24. maja že od leta 1999, na pobudo organizacije EUROPARC, obeležujemo Evropski dan parkov.

Danes obeležujemo Mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost je pestrost živih organizmov in njihovih bivališč. Vključuje tudi gensko raznolikost med posameznimi osebki.

Danes obeležujemo prvega izmed treh naravovarstvenih dni, ki jih praznujemo v tem tednu – Dan Nature 2000.

Razstava Narava nas povezuje – parki Dinaridov, ki je od novembra 2018 do januarja 2019 krasila in s čudovitimi motivi nagovarjala obiskovalce Jakopičevega sprehajališča v parku Tivoli, se te dni seli v Triglavski narodni park.

Upravljanje številnih območij, med njimi tudi vseh zavarovanih območij narave je učinkovito le ob celovitem in predvsem zadostnem poznavanju njihovih bistvenih gradnikov, značilnosti in procesov, ki sooblikujejo pomen teh območij.

Zaradi zagotavljanja varnosti sprehajalcev in obiskovalcev mestnega parka Tivoli bodo jutri (8. maj 2019) ob ribniku Tivoli odstranili večje drevo – veliki jesen.

Če se v teh dneh sprehajate po Jesenkovi poti ste lahko opazili, da se na območju, kjer je leta 2015 pogorel del gozda, sadijo nova drevesa.

V soboto, 13. aprila 2019, smo sodelovali pri pregledu netopirnic, nameščenih v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Akcija varstva dvoživk na območju Večne poti v Ljubljani je pri koncu. Vabimo vas, da se nam pridružite v sredo, 10. 4. 2019, ob 10. pri podiranju ograje za dvoživke.

Sodite med tiste ljudi, ki zimo preživite v sanjarjenju o toplejših dnevih, ko boste lahko začeli uresničevati načrte o spomladanski preureditvi vašega vrta?

Kot zavarovano območje narave je Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib prednostno namenjen varovanju naravnih vrednot, ohranjanju in izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti in ohranjanju krajinske pestrosti.

Vabljeni, da se nam tudi v tem tednu pridružite pri večernem prenašanju dvoživk na Večni poti (pri Živalskem vrtu).

Ob makadamski poti, ki vodi od Gostilne Čad mimo vile Marije Vera proti Tivoliju, je nekoč stal drevored navadnih divjih kostanjev, ki je bil tesno povezan z nastankom širšega in ožjega parkovnega prostora Tivolija.

Ko pogledamo v gozd in opazimo poškodovano, odmirajoče ali padlo drevo, verjetno najprej pomislimo, da ga je treba pospraviti in čim prej odpeljati iz gozda.

A ni vedno tako, tudi mrtva drevesa in odmrla lesna biomasa imajo v gozdu pomembno vlogo

Vsako leto 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeli Konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 1992.

Označevanje dreves z barvami za namene športnih in drugih prireditev, kjer je potrebno usmerjati udeležence po v naprej določeni poti, se morda zdi neškodljivo. Še posebej, če uporabljamo organsko barvo, kjer proizvajalec obljublja, da se bo ta sčasoma s površin sprala kar sama.

V Mantovi (Italija) te dni poteka prvi Svetovni forum urbanega gozdarstva z naslovom »Spreminjanje narave mest: vloga mestnega gozdarstva za zeleno, zdravo in srečnejšo prihodnost«.

V novembrski izdaji Glasila Ljubljana se na strani 12 in 13 v članku z naslovom Mestna pljuča, športni poligon, domače igrišče, prostor navdiha in kulture predstavi tudi naš krajinski park.

Danes smo na Jakopičevem sprehajališču slovesno odprli razstavo z naslovom "Narava nas povezuje – Parki Dinaridov", ki smo jo pripravili skupaj z mrežo Parki Dinaridov, WWF Adria ter Mestno občina Ljubljana.

V petek 14. septembra 2018 je v Krajinskem parku Ljubljansko barje potekalo redno letno srečanje zaposlenih v zavarovanih območjih. Ob tej priložnosti je direktor Snage, g. Janko Kramžar podpisal dogovor o pridružitvi Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib Skupnosti naravnih parkov

Če boste v prihodnjih dneh ob večerih obiskali krajinski park, boste lahko opazili zanimiv in nevsakdanji svetlobni prizor. V obdobju od 18. 7. 2018 do 31. 10. 2018 bo na območju Krajinskega parka potekal popis nočnih metuljev.

Od letošnjega februarja za upravljanje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib skrbi javno podjetje Snaga.

Že od leta 1999, na pobudo organizacije Europarc, 24. maja obeležujemo Evropski dan parkov. Namen dneva parkov je proslaviti zavarovana območja po vsej Evropi. Z njim želimo ljudem približati naravo ter opozoriti na pomen ohranjanj

Biotska pestrost je pestrost vsega živega na Zemlji, v vseh oblikah in medsebojnih vplivih. Od leta 2008 več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v urbanih območjih in pogosto pozabljamo, da smo tudi v mestih povsem odvisni od biodiverzitete.