V tem tednu so strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za biologijo pričeli z letošnjim izvajanjem monitoringa štirih naravovarstveno pomembnih vrst organizmov.

To so zahodni puščavnik (Osmoderma eremita), katerega razširjeni monitoring se bo letos izvajal peto leto, močvirski krešič (Carabus variolosus), katerega monitoring bo potekal drugo leto. Letos bosta prvič izvedena tudi monitoringa raka navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) in kačjega pastirja velikega studenčarja (Cordulegaster heros). Naročnik je Mestna občina Ljubljana.

V okviru nacionalnega monitoringa hroščev na območju ZOO Ljubljana že več let poteka tudi populacijski monitoring največje evropske vrste hrošča - rogača (Lucanus cervus). Aktivnost izvajajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biologijo in je del širše naloge Izvajanja spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letih 2021, 2022 in 2023.

Prav tako so letos spomladi strokovnjaki Centra za kartografijo favne in flore izvedli prvi monitoring rjavih žab na izbranih območjih krajinskega parka. Spremljanje migracij dvoživk na območju ob Večni poti kontinuirano poteka od leta 2008 in ga izvajajo člani Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica.

Ker je naše vedenje o prisotnosti dnevnih metuljev na območju krajinskega parka še nezadostno, bo letos izvedena tudi inventarizacija oziroma celovit pregled prisotnosti dnevnih metuljev v krajinskem parku. Popise bodo izvedli strokovnjaki z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zakaj je pomembno, da imamo kot upravljavec Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib vpogled v rezultate tovrstnih spremljanj številčnosti osebkov posameznih vrst organizmov in dinamiko njihovih populacij?

Spremljanje populacijske dinamike posameznih vrst, ki nam odstre proces številčnega in strukturnega nihanja znotraj populacij, je ključnega pomena. Omogoča nam, da na podlagi ugotavljanja stanja ključnih in krovnih vrst organizmov, to so vrste preko katerih posredno dobimo vpogled tudi v stanje vseh tistih, katerih obstoj je tako ali drugače odvisen od prvih, strokovno ocenimo ustreznost stanja širšega življenjskega okolja, ki jim ga predstavlja Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.