Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib

Domov > Galerije

Galerije

Kulturne znamenitosti

<p>
Tivolski grad - dvonadstropni dvorec zgrajen v prvi polovici 17. stol., predelan v tretji četrtini 19. stol. Danes v njem mednarodni grafični likovni center.<br>
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Cekinov grad - dvonadstropni poznobaročni dvorec s centralno vežo, dvojnim stopniščem in veliko poslikano dvorano v nadstropju.<br>
Foto: Luka Šparl
</p>

Foto: Artinfoto.si

" href="http://parktivolirozniksisenskihrib.si/uploads/gallery/1/Pastircek_Arinfoto.jpg" data-fancybox="big" data-caption="

Bronast kip Pastirček ali Deček s piščalko delo kiparja Zdenka Kalina, postavljen leta 1946.

Foto: Artinfoto.si

<p>
Bronast kip Pastirček ali Deček s piščalko delo kiparja Zdenka Kalina, postavljen leta 1946.<span style=

Foto: Artinfoto.si

<p>
Celopostavni kip slikarja R. Jakopiča s paleto v roki, delo kiparja B. Kunaverja, 1970-1972, postavljen leta 1975.
</p>
<p>
Foto: Saša Vochl
</p>

<p>
Cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku (sakralna stavbna dediščina);
</p>
<p>
Foto: Mateja Nose Marolt
</p>

<p>
Okrogel kamnit bazen s figuro sedečega dečka z ribo, obdan s kamnitimi stebriči in bronastimi vazami.
</p>
Foto: Luka Šparl

<p>
Bronasto portretno doprsje pisatelja I. Cankarja (kipar F. Smerdu, 1948) na visokem kamnitem slopu z vklesanim posvetilom. Postavljen ob 30-letnici pisateljeve smrti.
</p>
Foto: Luka Šparl

<p>
Balet, bronast kip plesalca in plesalke je delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1957.<br>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Plečnikova promenada - široka peščena površina z nizom betonskih svetilk na sredini je ena najpomembnejših Plečnikovih del.<br>
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Tivolski grad - dvonadstropni dvorec zgrajen v prvi polovici 17. stol., predelan v tretji četrtini 19. stol. Danes v njem mednarodni grafični likovni center.
</p>
<p>
Foto: Artinfoto.si
</p>

<p>
Plečnikova promenada - široka peščena površina z nizom betonskih svetilk na sredini je ena najpomembnejših Plečnikovih del.
</p>
<p>
Foto: Artinfoto.si
</p>

<p>
Cekinov grad - dvonadstropni poznobaročni dvorec s centralno vežo, dvojnim stopniščem in veliko poslikano dvorano v nadstropju.<br>
Foto: Luka Šparl
</p>

Foto: Artinfoto.si" href="http://parktivolirozniksisenskihrib.si/uploads/gallery/1/artinfoto-TRS-pomlad-(285).jpg" data-fancybox="big" data-caption="

Plečnikova promenada - široka peščena površina z nizom betonskih svetilk na sredini je ena najpomembnejših Plečnikovih del.

Foto: Artinfoto.si"> <p>
Plečnikova promenada - široka peščena površina z nizom betonskih svetilk na sredini je ena najpomembnejših Plečnikovih del.
</p>

<span style=

<p>
Plečnikova promenada - široka peščena površina z nizom betonskih svetilk na sredini je ena najpomembnejših Plečnikovih del.
</p>

<span style=

Foto: Artinfoto.si"/>

Naravne znamenitosti

<p>
Naravni spomenik Pod Turnom - klasično nahajališče evropske gomoljčice.
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Naravni rezervat Mostec;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Naravni rezervat Mali Rožnik;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Naravni rezervat Mostec;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Naravni rezervat Mali Rožnik;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Naravni spomenik Pod Turnom je klasično nahajališče evropske gomoljčice.
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Tivolski ribnik -umetni ribnik, urejen od leta 1880.
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Mali Rožnik ali Rakovniško barje;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Naravni spomenik - Tivoli, mestni park;
</p>
<p>
Foto: Artinfoto.si
</p>

<p>
Koseški bajer;
</p>
<p>
Foto: Artinfoto.si
</p>

<p>
Jesenkova gozdna učna pot;
</p>
<p>
Foto: Artinfoto.si
</p>

<p>
Naravni spomenik - Tivoli, mestni park;
</p>
<p>
Foto: Artinfoto.si
</p>

<p>
Pot spominov in tovarištva;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Koseški bajer;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Koseški bajer;
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Fenološki park;
</p>
<p>
Foto: Mateja Nose Marolt
</p>

<p>
Tičistan - ljudje se tu od nekdaj srečujejo s pticami, jih hranijo ter opazujejo.
</p>
<p>
Foto: Artinfoto.si
</p>

<p>
Čebelnik - dom za čebele samotarke
</p>
<p>
Foto: Luka Šparl
</p>

<p>
Pot spominov in tovarištva,
</p>
<p>
Foto: Mateja Nose Marolt
</p>

Živali

<p>
Jadralec (<em>Iphiclides podalirius</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Topolov veščec (<em>Laothoe populi</em>); foto: Stane Gomboc
</p>

<p>
Rjasti vihravček (<em>Ochlodes sylvanus</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Rdeča sneženka (<em>Cantharis livida</em>); foto: Bojan Bratož<br>
</p>

<p>
Gozdni pegavček (<em>Pararge aegeria</em>); foto: Luka Šparl (Arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Modri bleščavec (<em>Calopteryx virgo</em>), samec, NR Mali Rožnik; foto: Luka Šparl (Arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Vodomec (Alcedo atthis); foto: Bojan Bratož<br>
</p>

<p>
Jelševa pršica šiškarica (<em>Eriophyes laevis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Dlesk (<em>Coccothraustes coccothraustes</em>); foto: Bojan Bratož<br>
</p>

<p>
Medonosna čebela (<em>Apis mellifera</em>) ob cvetu spomladanskega žafrana; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Srna (<em>Capreolus capreolus</em>); <span>Foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh) </span>
</p>

<p>
Lišček (<em>Carduelis carduelis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Rogač (Lucanus cervus)_samec; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Navadni globočki (<em>Gobio obtusirostris</em>) in kleni (<em>Squalius cephalus</em>); foto: Bojan Bratož<br>
</p>

<p>
Hribski urh (<em>Bombyna variegata</em>); foto: Bojan Bratož<br>
</p>

<p>
Pogorelček (<em>Phoenicurus phoenicurus</em>); foto: Bojan Bratož<br>
</p>

<p>
Slepec (<em>Anguis fragili</em>s); Foto: Stane Gomboc
</p>

<p>
Navadni gobar (<em>Lymantria dispar</em>); foto: Stane Gomboc
</p>

<p>
Mali podkovnjaki (Rhinolophus hipposideros); foto: Luka Šparl<br>
</p>

<p>
Navadni močerad (Salamandra salamandra); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Kos (<em>Turdus merula</em>); foto: Saša Vochl <span>(arhiv KP TRŠh) </span>
</p>

<p>
Labod grbec (<em>Cygnus olor</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Srednji detel (Dendrocopos medius); foto: Bojan Bratož<br>
</p>

<p>
Ivanjska ptičica (<em>Amata phegea</em>), NR Mali Rožnik; foto: Luka Šparl (Arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>

<span>Endemična vrsta slepa barjanska postranica </span><em>Niphargus sphagnicolus</em>; Foto: Gregor Bračko
</p>

<p>
Japonska sviloprejka (<em>Antheraea yamamai</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

Rastline

<p>
Navadna marjetica (<em>Bellis perennis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Močvirska kačunka (<em>Calla palustris</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Klobčasta zvončica (<em>Campanula glomerata</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Majska prstasta kukavica (<em>Dactylorhiza majalis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Ostroluski šaš (<em>Carex acutiformis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Brkati klinček (Dianthus barbatus); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Navadni gadovec (<em>Echium vulgare</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Navadna jarica (<em>Eranthis hyemalis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Pasji zob (<em>Erythronium dens-canis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Smrdljička (<em>Geranium robertianum</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Kalice navadne bukve (<em>Fagus sylvatica</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Gozd v Koseškem borštu; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Strnjen gozd v Koseškem borštu; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Gozd v megli; foto: Saša Vochl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Navadna ivanjščica (<em>Leucanthemum ircutianum</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Pomladanski veliki zvonček (<em>Leucojum vernum</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Navadna pijavčnica (<em>Lysimachia vulgaris</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Močvirska spominčica (<em>Myosotis scorpioides</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Šotni mah (<em>Sphagnum sp.</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Osamela drevesa kot pomembni elementi krajine; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Rebrenjača (<em>Blechnum spicant</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Bukev - Šišenski hrib - naravna vrednota; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Jajčastolistni muhovnik (<em>Listera ovata</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Rjava gnezdovnica (<em>Neottia nidus-avis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Navadna smreka (<em>Picea abies</em>) foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Gorska krpačevka (<em>Thelypterislim bosperma</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Barjanska vijolica (<em>Viola uliginosa</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Pomladanski žafran (<em>Crocus vernus</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Navadni lapuh (<em>Tusillago farfara</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

Glive

<p>
Poletni goban (<i>Boletus reticulatus</i>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Zelena mušnica (<em>Amanita phalloides</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Medlorumena mušnica (<em>Amanita gemmata</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Sivorumena mraznica (<em>Armillaria mellea</em>); foto: Saša Vochl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Rumeni smetiščar (<em>Bolbitius titubans</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Skupina kosmatih črnivcev (<em>Lacrymaria lacrymabunda</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Uspevanje ozkotrosne žebljarke (<em>Cudoniella tenuispora</em>) je bilo leta 2019 prvič potrjeno na območju Slovenije; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Trosovnica hrastove labirintnice (<em>Daedalea quercina</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Zastrta zajedalka (<em>Asterophora parasitica</em>) parazitira na klobuku golobice; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>

<a>



</a>
</p>
<p>
Oranžna potočka (Vibrissea truncorum); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Poletni ostrigar (<em>Pleurotus pulmonarius</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Rogasti rožiček (<em>Calocera cornea</em><em></em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Lijaste vlažnice (<em>Hygrocybe cantharellus</em>) veljajo kot pokazateljice neonesnaženega okolja; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Zelenkasti zelenivci (<em>Chlorociboria aeruginascens</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Vonjava zlatoluknjičarka (<em>Auriporia aurulenta</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Žolte trobente (<em>Craterellus lutescens</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Gutacija na primeru mlade smrekove kresilače (<em>Fomitopsis pinicola</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Razsejani tintovec (<em>Coprinellus disseminatus</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Lepljivi rožiček (<em>Calocera viscosa</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Roseči luknjevec (<em>Pseudoinonotos dryadeus</em>) je zaradi pomanjkanja starih hrastov vse bolj ogrožen; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Mlad trosnjak žveplenega lepoluknjičarja (<em>Laetiporus sulphureus</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Močvirske kapice (<em>Mitrula paludosa</em>) uspevajo le na povsem neonesnaženih območjih; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Trosovnica vrstne trhlice (<em>Neoantrodia serialis</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Storževa pregradnica (<em>Phragmotrichum chailletii</em>) pomembno sodeluje pri razkroju storžev; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Opečnata koprenka (<em>Cortinarius bolaris</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)
</p>

<p>
Kosmata ploskocevka (<em>Trametes hirsuta</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Vitka lesenjača (<em>Xylaria hypoxylon</em>) sodi med najlažje prepoznavne lignikolne glive; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Navadna cepilistka (<em>Schizophyllum commune</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Mladi primerki pisanih ploskocevk (<em>Trametes versicolor</em>); foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

<p>
Zaradi pomanjkanja starorastnih gozdov listavcev so cvetoče grmulje (<em>Artomyces pyxidatus</em>) ogrožene; foto: Luka Šparl (arhiv KP TRŠh)<br>
</p>

Mestni park Tivoli

<p>

<em>
</em>Medgeneracijski prostor; Foto: Artinfoto.si<br>
</p>

<p>

<em>
</em>Medgeneracijski prostor; Foto: Artinfoto.si <em></em>
</p>

<p>
Mir in narava; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Mladost; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Mobilnost; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Parkovni prehodi; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Pred nevihto; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Rastlinjak v Tivoliju, Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Rekreacijske površine; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Spokojnost; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Sprehajalne površine; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Sprostitev; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Ustavimo se na poti; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
V gibanju; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Deček s piščalko; Foto: Artinfoto.si<span>
</span>
</p>

<p>
Plečnikovi elementi; <span>Foto: Artinfoto.si</span><span>
</span>
</p>

<p>
Poti Tivolija; <span>Foto: Artinfoto.si</span><span>
</span>
</p>

JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,

Vodovodna cesta 90, Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 5808 074

Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si

JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.