Rastline

Botaniki so to območje začeli obiskovati že zelo zgodaj. Prve podatke o rastlinah z območja krajinskega parka je v letih 1762 in 1763, v obdobju njegovega poučevanja na ljubljanskem liceju v Ljubljani, prispeval jezuit Franz Ksaver Wulfen (Wulfen 1789, 1858).

Sredi 19. stoletja so območje obiskovali Fleischmann (1844, 1846), Deschmann (1850, 1868) in Plemel (1862), konec 19. stoletja je obširen seznam vrst, ki zajema kar 259 vrst praprotnic in semenk (vključno z nekaj mahovi), objavil Voss (1879, 1880, 1889).
Začetek 20. stoletja je na Kranjskem pripadel najboljšemu floristu tedanjega časa, Alfonzu Paulinu. V sklopu Flore exsiccate Carniolice je na območju današnjega krajinskega parka nabral ali omenil 279 vrst (Paulin 1901, 1902, 1904; Dolšak 1929, 1936; Wraber 1966), ob najdbi Loeselove grezovke, nove vrste za tedanjo Kranjsko, je temu območju namenil kar celotno poglavje (Paulin 1916), v katerem našteva številne že tedaj redke vrste.
V petdesetih in šestdesetih sta območje ob Večni poti večkrat obiskala Mayer (1950, 1952, 1954) in Wraber (1964, 1969, 1990), poseben pečat pa je pustil predvsem Leopold Zor, ki je floro območja opisal v številnih poljudno-znanstvenih člankih (Zor 1958, 1959, 1964, 1967, 1968, 1988, 2001) in pri tem našel skupno 256 rastlinskih vrst. Sredi sedemdesetih let je bukove, hrastove in kostanjeve gozdove na Rožniku popisal Piskernik (1973, 1977), barja ob Večni poti pa sta popisala Piskernik & Martinčič (1977).
Inventarizacijo flore dveh zavarovanih območij ob Večni poti, - Naravnega rezervata Mali Rožnik ali Rakovniškega barja in Naravnega rezervata Mostec ali Koseškega barja, ki obe ležita na južni meji evropskega areala barij - je prvi opravil Jogan (2003). V zadnjih letih so na območju potekale predvsem številne raziskave tujerodnih vrst (JOGAN & al. 2015; MARINŠEK & al. 2018), pomemben doprinos k poznavanju tukajšnje flore predstavljajo tudi podatki, ki so jih objavili MALOVRH (2018) in VREZEC & al. (2018).
JOGAN (2003) ugotavlja, da je na območju KP TRŠ znanih nekaj čez 400 rastlinskih vrst, za širše območje Mosteca (vključno s Kosezami) okoli 250 in na območju obeh naravnih rezervatov 183, od tega 48 vrst, ki so vezane na mokra in vlažna tla, in 14 ogroženih vrst, vpisanih na nacionalni Rdeči seznam.

S ciljem ugotovitve aktualnega ekološkega stanja in pregleda uspevanja vrst v Naravnem rezervatu Mali Rožnik, na mokrotnih travnikih ob vstopu v Mostec in mokrotnih travnikih v bližini Biološkega središča smo v letu 2021 izvedli inventarizacijo teh območij (Kocjan & Kocjan, 2021). Skupno je bilo popisanih 300 rastlinskih vrst, od katerih jih je zaradi ogroženosti 35 naravovarstveno pomembnih. Od teh je 30 vrst uvrščenih na Rdeči seznam. Uspevanje kar 19 od teh vrst je ugotovljenih prvič, preostalih 11 vrst je bilo ugotovljenih že v predhodni inventarizaciji (Jogan, 2003). Kar 5 vrst, ugotovljenih v prvi inventarizaciji iz leta 2003, je danes domnevno izumrlih. To so: kranjska sita (Eleocharis carniolica), kalužni šaš (Carex limosa), močvirska vijolica (Viola palustris), navadna mahovnica (Oxycoccus palustris) in širokolistni munec (Eriophorum latifolium).

V parku Tivoli se nahaja edini fenološki park v Sloveniji, kjer uspeva okoli 36 drevesnih vrst. Ob gozdnem robu parka Tivoli, na območju med Tivolskim gradom in Halo Tivoli, je klasično nahajališče evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea), ki je razglašeno kot naravni spomenik Pod Turnom.

Med rastlinskimi vrstami so bile nedavno na območju Krajinskega parka najdene naslednje vrste s slovenskega Rdečega seznama:

Kot prizadete vrste (E) so evidentirane: močvirska kačunka (Calla palustris), bradavičasta sita (Eleocharis mamillata), močvirska logarica (Fritillaria meleagris).

Kot ranljive vrste (V) so evidentirane: ostroluski šaš (Carex acutiformis), nenavadni šaš (Carex appropinquata), razmaknjenoklasi šaš (Carex distans), hostov šaš (Carex hostiana), kljunasti šaš (Carex rostrata), mehurjasti šaš (Carex vesicaria), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), vodna preslica (Equisetum fluviatile), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium), navadni pasji zob (Erythronium dens-canis), navadna božja milost (Gratiola officinalis), poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), močvirska nokota (Lotus uliginosus), navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum), močvirska kukavica (Orchis palustris), trizoba kukavica (Orchis tridentata), evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea), bela kljunka (Rhynchospora alba), rožmarinovolistna vrba (Salix rosmarinifolia), navadni objed (Succisella inflexa), barjanska vijolica (Viola uliginosa).

Kot nezadostno poznana vrsta (K) je bil evidentiran predalpski šaš (Carex randalpina) in kot vrsta zunaj nevarnosti (O1) navadna bodika (Ilex aquifolium).

Z upoštevanjem literaturnih virov in podatkov, ki jih je med leti 2010 in 2017 zbral Brane Dolinar ter podatki, ki sta jih tekom inventarizacije treh mokrišč in ob drugih priložnostih v krajinskem parku pridobila Kocjan & Kosič (2021) smo pridobili seznam ugotovljenih 767 vrst praprotnic in semenk, kar predstavlja najbolj celosten pregled flore krajinskega parka do sedaj.