Glive

V Sloveniji imamo bogato tradicijo nabiranja gob v kulinarične namene, vendar lahko prekomerno nabiralništvo vodi tudi do zmanjšanja populacij posameznih vrst oziroma v izjemnih primerih do lokalnih izumrtij. Z izjemo območij naravnega spomenika Pod Turnom ter naravnih rezervatov Mali Rožnik in Mostec je nabiranje gob drugje v krajinskem parku sicer dovoljeno v okviru zakonskih določil (Uredba in Pravilnik).
Ker je površina krajinskega parka razmeroma majhna oziroma velja, da usluge majhnega območja koristi veliko število ljudi, obiskovalce in uporabnike krajinskega parka prosimo, da pri nabiranju gozdnih sadežev (npr. gob) vselej zasledujejo načelo, da iz narave vzamemo le toliko, kot potrebujemo za lastne potrebe. Krepimo zavedanje, da je urbana narava krajinskega parka večnamenski prostor, zato jo vselej, ko je to možno, zgolj občudujmo in pustimo v takšnem stanju, kakršno je bilo ob našem vstopu vanjo.

Obiskovalcem gozdov, travnikov, pašnikov idr. življenjskih okolij, kjer uspevajo glive, so najbolj poznane t. i. makromicete – to so glive, katerih trosnjake oz. gobe lahko opazimo s prostim očesom. V nadaljevanju navajamo gobe, ki jih lahko najpogosteje opazimo na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Pozimi rastoče zimske panjevke (Flammulina velutipes) uspevajo na trohnečih panjih listavcev. V času zimske odjuge se predvsem na trohnečem lesu bukev pojavljajo bukovi ostrigarji (Pleurotus ostreatus). Zgodaj spomladi nižinske predele gozda krasijo rdeče obarvane čašice (Sarcoscypha sp.), na mokrotnih tleh mokrišč se pojavljajo številne majhne zaprtotrosnice, kot so npr. kelihovci (Ciboria sp.), lončevke (Mollinia sp.), kosmičevke (Lachnellulla sp.) in kocinovke (Dascyphella sp.). Marca in aprila se na gozdnih tleh pojavijo prve rdečelistke (Entoloma sp.), skledice (Peziza sp.), čeladice (Mycena sp.), korenovci (Gymnopus sp.) in gobe iz družine tintark (Coprinaceae). Pozno spomladi lahko v gozdovih opazimo prve livke (Clitocybe sp.), stožke (Conocybe sp.), žveplenjače (Hypholoma sp.), črnivke (Psathyrella sp.) in na najbolj toplih legah tudi prve golobice (Russula sp.), mlečnice (Lactarius sp.) ter gobane (Boletus sp.). Jeseni pričnejo rasti prve polževke (Hygrophorus sp.), kolobarnice (Tricholoma sp.), koprenke (Cortinarius sp.), grive (Ramaria sp.), na kislih gozdnih tleh se v večjem številu pojavljajo tudi ježki (Hydnum sp.), ježevke (Hydnellum sp.), lisičke (Cantharellus sp.), trobente (Craterellus sp.) in sehlice (Marasmius sp.). Jeseni lahko tako v gozdu kot izven njega na koreninah dreves in trohnečih panjih opazimo tudi pojavljanje mraznic (Armillaria sp.), ki s svojim encimskim delovanjem povzročajo napredujočo trohnobo lesa.

Z naravovarstvenega vidika sta najpomembnejši dve skupini gliv. Prva so glive, ki značilno uspevajo na zelo starih drevesih in so t. i. pokazateljice starorastnih gozdov. Na območju krajinskega parka tako uspevajo vrste, kot so npr. bakrenasta pološčenka (Ganoderma pfeifferi), roseči luknjevec (Pseudoinonotus dryadeus), jetrasta cevača (Fistulina hepatica), vonjava zlatoluknjičarka (Auriporia aurulenta) in žafranasti mehkopor (Hapalopilus croceus). Slednji je tudi globalnega naravovarstvenega pomena. Druga skupina so glive, vezane na mokrotna tla prehodnih barij in njihovih povirij. Mnoge izmed teh uspevajo le na neonesnaženih območjih, s stoječo ali počasi tekočo vodo. Njihov obstoj lahko ogrozi že najmanjši vnos pesticidov ali drugih toksinov v tla, tudi v vplivnem območju v neposredni bližini. Najbolj značilne vrste tovrstnih mokrotnih tal so npr. močvirska kapica (Mitrula paludosa), oranžna potočka (Vibrissea truncorum) in potočna žebljarka (Cudoniella clavus).

Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je skupno evidentiranih 71 ogroženih vrst gliv, od tega je potrjeno uspevanje 18 vrst, uvrščenih na Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/2011) in 46 vrst uvrščenih na Rdeči seznam gliv (Uradni list RS, št. 42/10).

V preteklih letih je bilo na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib evidentiranih več kot 10 vrst gliv, katerih opažanje predstavlja prvi podatek za območje Slovenije!

Občutljivost gliv za zračno onesnaženje (npr. kisel dež), kemično onesnaženje tal, spremembo hidrološkega režima in načina rabe tal lahko s pridom uporabimo za prikaz stanja okolja. Pravimo, da so glive bioindikatorji stanja okolja. Velika vrstna pestrost in številčno pojavljanje njihovih trosnjakov so med drugim tudi odličen pokazatelj kakovostnega življenjskega okolja ljudi.
Z željo vzpodbuditi povezovanje, dolgoročno sodelovanje slovenskih in tujih mikologov ter pridobiti podatke o razširjenosti vrst gliv v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter popularizirati ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih in vseh drugih gozdovih, od leta 2021 dalje v soorganizaciji JP VOKA SNAGA d.o.o., Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije poteka Srečanje mikologov - Ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih gozdovih. Vabljeni k ogledu utrinkov srečanja (2021, 2022, 2023).

Glive na panjih (štorih)

Glive v mestnem parku Tivoli

Glive na travnikih in njivskih površinah

Vsem, ki vas zanima več, v branje predlagamo obširnejši zapis o glivah na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.