V času 1.-4. 9. 2022 smo v soorganizaciji JP VOKA SNAGA d.o.o., Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije izvedli 2. srečanje mikologov.
Namen 2. srečanja mikologov - Ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih gozdovih je bil vzpodbuditi povezovanje in dolgoročno sodelovanje slovenskih in tujih mikologov ter pridobiti podatke o razširjenosti vrst gliv v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter popularizirati ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih in vseh drugih gozdovih.
Tekom srečanja smo udeleženci v štirih dneh pridobili 256 bioloških podatkov. Ti so pripadali 169 različnih vrstam, od tega 165 vrstam gliv in 4 vrstam pravih sluzavk. Med rodovi, ki so bili zastopani z največ vrstami, je z 11 vrstami na prvem mestu rod golobic (Russula sp.), z 7 vrstami sledijo čeladice (Mycena sp.) in s šestimi različnimi vrstami mlečnice (Lactarius sp.). Nabor opaženih, najdenih in določenih vrst tako ni le odraz nedavnih vremenskih razmer na širšem območju krajinskega parka, temveč tudi odraz taksonomskih skupin oz. področij, ki jih preučujejo sodelujoči raziskovalci.
Izrazita in dolgotrajna poletna suša se je odražala tudi na rasti gob. Nekaj dni pred srečanjem je območje raziskovanja prejelo manjšo količino padavin, kar se je odražalo v večji prisotnosti majhnih gliv razkrojevalk in manjši prisotnosti sožiteljskih gliv, za katere je značilno, da lahko obdobja neugodnih vremenskih pogojev preživijo v mirovanju, ne da bi tvorile trosnjake. Glede na njihov način prehranjevanja so skoraj 65 odstotkov vseh najdenih gliv predstavljale razkrojevalke. Le 25 odstotkov vseh najdenih vrst gliv so predstavljale sožiteljske glive.
Veseli smo, da so se tokratnega srečanja udeležili raziskovalci kar treh Oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, člani več gobarsko-mikoloških društev ter tudi predstavniki treh inštitutov, katerih delo zajema tudi oziroma predvsem preučevanje gliv. Ker je namen srečanja tudi popularizacija pomena gliv v širšem smislu je posebno dragocena tudi udeležba mlajših nadobudnih udeležencev.
Želimo si, da bo imelo srečanje tudi v bodoče bogato udeležbo tako domačih, kot tujih raziskovalcev in specialistov za glive. Cilj tovrstnega srečanja ni le mreženje, iskanje možnosti projektnega sodelovanja in sproščeno raziskovalno druženje temveč predvsem pridobivanje podatkov o razširjenosti gliv in popularizacija ekološkega in naravovarstvenega pomena gliv na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib in širše v urbanih gozdovih.