Med prvimi vrstami gob, ki jih na sprehodih lahko srečate že zgodaj spomladi so predvsem različne rdeče obarvane čašice (Sarcoscypha sp.). V mešanem gozdu bukve in rdečega bora ali v smrekovih gozdovih lahko skrito v tleh, med mahom, listjem ali igličevjem vse od januarja do konca aprila najdemo prvo lističarko, sivkasto obarvanega klobuka in stalnega rastišča. To je marčna polževka (Hygrophorus marzulus), edina predstavnica rodu, katerega preostale vrste uspevajo od poletja do pozne jeseni.

Na od divjadi razkopanih tleh bomo pogosto opazili zgodnjo prstenico (Choiromyces venosus), ki sodi v širšo oblikovno skupino gomoljik. Te prepoznamo po videzu, ki spominja na tartufe. Zgodnja prstenica je priljubljena spomladanska hrana srnjadi in jelenjadi, po njih rade posežejo tudi divje svinje.

Na padlih in trohnečih deblih lahko v zgodnje spomladanskem času opazimo številne prave sluzavke (Mycetozoa), zelo majhne organizme nenavadnega videza, ki se lahko premikajo po substratu in so izjemno kratkožive, živijo le nekaj ur do nekaj dni, kar jih dela še posebno zanimive.
Čudovite raznobarvne trosnjake pisane ploskocevke (Trametes versicolor) bomo v vlažnih vremenskih pogojih spomladi lahko opazili na požaganih panjih različnih vrst dreves. Ta belotrohnobna vrsta glive je vse pomembnejša, tako v ljudski kot tudi uradni medicini in nenazadnje tudi za potrebe mikoremediacije, to je v procesih čiščenja onesnaženega okolja s pomočjo gliv.
Na deblih in vejah listavcev bomo naleteli na odlačeno in barvno zelo spremenljivo dlakavo slojevko (Stereum hirsutum).
Območja t.i. koreničnikov oz. vznožja debel starejših bukev poraščajo kontrastno belkasto-sivočrno obarvane osmojene bjerkandere (Bjerkandera adusta).
V kolikor so bukova drevesa ranjena lahko spomladi na vznožjih debel opazimo tudi beločrne prevleke črneče ožganke (Kretzschmaria deusta), ki velja za enega bolj agresivnih parazitov bukovega drevja.
Mogočna debla listavcev, ki so padla jeseni ali pozimi, so spomladi lahko že preraščena s črnimi prevlekami krastave trnovke (Eutypa spinosa), zelo pogoste vrste glive, ki naseli les v prvih fazah trohnjenja. V prihodnji fazi naselitve se prvim kmalu pridružijo okroglasta plodišča skorjoderjev (Hypoxylon sp.) in predirnikov (Diatrype sp.). Encimsko delovanje teh in podobnih vrst pripravi pogoje za naselitev drugih vrst gliv, ki se pojavijo v kasnejših fazah razkroja lesa. Takšne so npr. številne čeladice (Mycena sp.), najbolj zgodnje opazimo že konec zime, npr. zvončkuljasto (Mycena tintinnabulum), ki rada naseli trohneč jelšin les, in zgodnjo čeladico (Mycena abramsii), ki je pogosta predvsem v listnatih gozdovih. Spomladi sledijo druge, npr. renejeva (Mycena renati), krvobetna (Mycena haematopus) in žoltosočna čeladica (Mycena crocata).
Na od sonca razpokanih deblih in osončenih mestih, pogosto tudi v urbanih okoljih, npr. v mestnih drevoredih, rastejo velike skupine navadnih cepilistk (Schizophyllum commune), ki je ena najpogostejših vrst gliv na vseh celinah z izjemo Antarktike.

Iglast gozd zaznamujejo spomladi manjše majhne in rjavo obarvane storževke (Strobilurus sp.), ki izraščajo iz zakopanih storžev iglavcev. V starejših jelovih gozdovih bomo lahko vsakih nekaj let spomladi, pojavlja se namreč obdobno na vsakih 6-7 let, opazili oranžno obarvane skledičaste trosnjake žarečih kupic (Caloscypha fulgens).
Posebno zanimivost gobjega sveta lahko občudujemo tudi na Primorskem, kjer uspeva veliko cedrinih dreves, pod katerimi spomladi iz tal nežno gledajo številčni trosnjaki cedrine zakopanke (Geopora sumneriana).
Posebne združbe gliv spomladi naseljujejo storže smrek in jelk. Najpogosteje bomo našli smrekove storže, ki imajo praktično po celotni površini posute majhne črno obarvane brazdaste glive. Te so lahko različnih vrst, a najpogosteje gre za storževo pregradnico (Phragmotrichium chailletii). Na borovih storžih, praviloma zakopanih v tleh, bomo spomladi našli eno najbolj fotogeničnih vrst gob slovenskih gozdov, t.i.. navadno žličko (Auriscalpium vulgare).

Ko se na gozdnih tleh pojavi prva zeliščna plast, bomo med cvetočimi podlesnimi vetrnicami našli rjavo pecljato zaprtotrosnico imenovano gomoljasta zalogarica (Dumontinia tuberosa). Ta lahko živi v mikorizni povezavi s podlesno vetrnico, produkte fotosinteze shranjuje v podzemni gomolju podobni tvorbi imenovani sklerocij. Ta služi kot zaloga hranil.
Na vlažnih tleh med kupi naloženega vejevja v listnatih gozdovih že zgodaj marca rastejo češki smrčkovci (Verpa bohemica), vrste zaprtotrosnic, ki po izgledu precej spominjajo na kasneje rastoče in zelo popularne smrčke. Vendar bodimo pozorni pri opazovanju, češki smrčkovci so zaradi ogroženosti v evropskem merilu namreč zavarovani in jih tako v naravi samo občudujemo.
Približno v času cvetenja prvih jablan in hrušk bomo, v sadovnjakih in precej pogosteje na peščenih tleh ob velikih rekah, našli prve mavrahe oz. smrčke (Morchella sp.). Ob domačih slivah ali črnem trnu lahko v tem času najdemo tudi prve lističarke in sicer gre za gobe iz rodu rdečelistk (Entoloma sp.). Sorodstvene vezi smrčkov in z njim posledično poimenovanje se v zadnjih desetletjih zelo spreminja, a ne glede na poimenovanje smrčkov, boste v Sloveniji lahko našli več vrst teh marsikateremu očesu skritih gob. Kot navaja že prva slovenska knjiga o gobah (Beg, 1923) rastejo te gobe »za toplim dežjem od aprila do junija (opomba avtorja: v zadnjih letih do mesec dni prej) v svetlih gozdih, po gorskih travnikih, na peščenih tleh«.
Poseben okras mešanega borovega gozda na peščenih ali ilovnatih tleh so od marca do maja rastoči in možganasto oblikovani hrčki (Gyromitra sp.), ki se v večjem številu pojavljajo le na vsakih nekaj let. Zaradi ogroženosti in hkrati tudi njihove potencialne strupenosti, tekom razgradnje lahko na človeško telo delujejo kancerogeno in mutageno, zato tudi te vrste občudujmo in pustimo na njihovem naravnem rastišču.
Vsi tisti, ki radi zahajate v gore ali ste lastnik oz. obiskovalec katere od ekstenzivno obdelovanih hribovskih kmetij, boste od aprila do junija lahko opazili vitke lističarke z zelo gostimi lističi iz rodu gostolistk (Melanoleuca sp.). Nekoliko kasneje se jim bodo pridružile majniške kolobarnice (Calocybe gambosa), ki imajo zelo zanimivo rast, uspevajo namreč v velikih, tudi do 100 m velikih, risih oz. kolobarjih. Trava je na zunanji strani rasti podgobja teh gliv vselej temnejša, kar lahko opazimo tudi iz sosednjega hriba ali celo iz nizko letečega letala. Zapomniti si velja, da so majniške lepoglavke ene od pokazateljic zdravih in neonesnaženih tal, odsotne so povsod, kjer se uporabljajo pesticidi in umetna gnojila, tako jih bomo našli le tam, kjer je raba tal skrajno ekstenzivna in kmetovanje sonaravno.

Izjemna ekološka vloga kroženja snovi, ki ga omogoča ta skupina gliv, ni pomembna le v gozdnih ekosistemih, temveč tudi na sonaravnih vrtovih, kjer so prav glive tiste, ki v tla vračajo hranila in druge elemente, ki so za rast na voljo našim vrtninam. Zelo pogosto bomo lahko spomladi na kupu komposta, listja ali delčkih lesa naleteli na skupino majhnih, običajno v šopih rastočih, lističark iz družine tintark (Coprinaceae). Najbolj pogost na domačih vrtovih je v spomladanskem času sljudnati tintovec (Coprinellus micaceus).

Za vsakega vrtnarja je pomladni čas, z vidika preprečevanja glivičnih bolezni vrtnin, zelo pomemben. Ena najbolj poznanih in že vse od 19. stoletja zelo problematičnih je krompirjeva plesen, ista vrsta glive povzroča tudi paradižnikovo plesen ter plesen na nekaterih razhudnikovkah (npr. jajčevec). Krompirjeva plesen je povzročila veliko lakoto leta 1840 v severni Evropi, 1845 na Irskem in 1846 na Škotskem. Okužbo povzroča gliva Phytophthora infestans, ta sodi med t.i. oomicete, ki so skupina nižjih gliv. Bolezen se zgodaj spomladi prenaša z neizkopanimi gomolji krompirja in okuženim semenskim krompirjem. Podgobje se razrašča v okolico, okuži tudi nove rastline in kmalu sporulira, to pomeni, da prične tvoriti trose. Le ti vzklijejo, v vlažnem in hladnem vremenu se z vetrom zlahka prenesejo na bližnje vrtnine, ki so zaradi hitrega razvojnega cikla lahko že zgodaj junija močno okužene. Tak primer je npr. okužba poznih sort krompirja ali zgodnji znaki okužbe paradižnika (zvijajoči se listi, posivele in nato počrnele konice listov). Pridelek paradižnika nam lahko takšna okužba uniči v le nekaj dneh, zato je zelo pomembno, da z vrtnimi deli spomladi ne prehitevamo, pomembno je tudi redno pregledovanje stanja na vrtu. V primeru, da opazimo znake okužbe je treba obolele dele rastlin nemudoma v celoti odstraniti, priporočljiva je uporaba pripravka iz žajbljevega čaja.

Podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih in so danes aktualnejše kot kadarkoli, vplivajo tudi na spremenjeno obdobje rasti gliv. Opazni so trije fenomeni. Prvi je ta, da se mezofilne vrste gliv, to so tiste, ki jim ustreza hladno in vlažno vreme, spomladi pojavljajo bolj zgodaj. Raziskave v severni Evropi, ki so potekale med leti 1960-2007, so potrdile zgodnejše pojavljanje vsaj 30 % vseh vrst gliv, te se povprečno pojavljajo 18 dni bolj zgodaj kot sicer. Drug fenomen je zamaknjena jesenska rast, ki ustreza predvsem psihrofilnim vrstam, to so tiste, ki za svoje uspevanje potrebujejo zelo nizke temperature, pogosto tudi t.i . temperaturni šok. Sprememba v pojavljanju teh vrst je lahko tudi do mesec dni v primerjavi z obdobjem pred izrazitimi podnebnimi spremembami. Tretji in pogosto najmanj opazen pojav je rast zgodnje poletnih vrst, ki se, zaradi naprej zamaknjenega spomladanskega padavinskega viška v srednji Evropi, pojavijo dva do štiri tedne kasneje kot nekoč.

Viri:

- Beg, A. (1923): Naše gobe. Ljubljana. Jugoslovanska knjigarna.
- Cooke, W. B. (2018): The ecology of Fungi. CRC Press.
- Dix, N. J. & Webster, J. (1995): Fungal Ecology. Springer-Science.
- Index Fungorum. Pridobljeno s: http://www.indexfungorum.org/names/names.asp (dostopano 12. 04. 2020).
- Kauserud, H. in sod. (2009): Climate change and spring-fruiting fungi. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences 277 (1685): 1169-1177.
- Kretzschmaria deusta. Pridobljeno s: http://www.mycobank.org/name/Kretzschmaria%20deusta& (dostopano 12. 04. 2020).
-
- Laessoe, T. & Petersen J. H. (2019): Fungi of Temperate Europe. Princeton University Press.
- Loomis, R. S. & Connor, D. J. (1998): Crop Ecology: Productivity and management in agricultural systems. Cambridge University Press.
- Piltaver. A. in sod. (2002): Macrofungi on beech dead wood in the Slovenian forest reserves Rajhenavski rog and Krokar. Zbornik gozdarstva in lesarstva 69: 171-196.
- Šparl, L. (2016): Glive v sestoju črne jelše (Alnus glutinosa) na Turnišču pri Ptuju. Univerza v Mariboru. Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Oddelek za biologijo. Magistrsko delo. 124 str.