V naravi igrajo zelo pomembno vlogo; brez njih pravzaprav življenja, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo. Cianobakterije so bile namreč prve, ki so na Zemlji začele proizvajati kisik in kasneje to sposobnost prenesle še na rastline. Poleg tega tudi vežejo toplogredne pline, zagotavljajo vir hrane za druge organizme v vodnih okoljih in še mnogo več.

Čeprav so izjemno koristne, pa lahko postanejo tudi škodljive, če se močno razrastejo in tvorijo goščo na površini vode. Takšna gošča omejuje prehajanje svetlobe v globlje plasti vode in vodi v pomanjkanje kisika. Poleg tega lahko nekatere cianobakterije (Slika 1) proizvajajo tudi strupene snovi – cianotoksine, ki se sproščajo v vodo. Običajne okoljske koncentracije cianotoksinov so za ljudi ob kratkoročni izpostavljenosti večinoma neškodljive, vendar lahko ob dolgoročni izpostavljenosti vodijo v določena tveganja, npr. za okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev ali poškodbe DNA. Poleg tega so lahko nevarni tudi našim domačim živalim.

V letu 2022 smo cianobakterije zasledili v potokih Glinščica (Slika 2) in Mali graben (Slika 3). Na pojav gošče na površini Glinščice nas je opozoril sprehajalec, v Malem Grabnu pa smo se odzvali na julijski množični pogin rib. V obeh primerih smo zaznali cianotoksine, vendar v zelo nizkih koncentracijah, ki ne bi mogle škodovati živalim ali ljudem. V lanskem letu so bile vremenske razmere sicer zelo ugodne za razrast cianobakterij, saj so bile temperature zelo visoke, dolgotrajna suša pa je vodila v nizek vodostaj, ob katerem se tok vode upočasni, hranila (dušik in fosfor) pa bolj skoncentrirajo.

Kljub temu, da niso vse cianobakterije strupene, vseeno priporočamo preventivno ravnanje, če opazite zeleno ali rjavo goščo na površini vode. Odsvetujemo kopanje, čolnarjenje in druge vodne športe. Priporočamo, da pazite tudi na svoje domače živali, da se ne kopajo in ne pijejo vode. Če vi ali živali pridete v stik z vodo, svetujemo temeljito umivanje s čisto vodo. Pokličite veterinarja, če v enem dnevu po stiku z vodo opazite katerega od naslednjih simptomov: izguba energije ali apetita, bruhanje, opotekanje ali padanje, krče ali drgetanje, penjenje okrog ust, pretirano slinjenje ali drisko. Poleg tega odsvetujemo uporabo take vode za zalivanje ali namakanje vrtov; če to ni možno, pa se je dobro izogniti neposrednemu škropljenju vode po užitnih delih rastlin.

Cianobakterije je s prostim očesom včasih težko prepoznati in zlahka jih zamenjamo za kak drug pojav, na primer za zelene alge (slika 4), vodno lečo (slika 5), železove bakterije (slika 6), peno na vodi (slika 7) ali celo skoncentriran cvetni prah (slika 8).

Če opazite na vodi kaj, kar bi lahko bile cianobakterije, delite fotografije z nami in nam tako pomagajte spoznavati naše okolje ter zaščititi zdravje prebivalcev. Obiščite spletno stran Ciano.si, kjer lahko spremljate tudi stopnjo tveganja po vsej državi.

Svoje fotografije lahko pošljete preko spletne strani Ciano.si

Več informacij tudi na: Facebook in Instagram profilu

Prispevek sta pripravili: Maša Zupančič in Tina Eleršek, Nacionalni inštitut za biologijo