Rak koščak je bil vse od 80. let 20. stoletja edina vrsta potočnega raka, katerega prisotnost na območju krajinskega parka je kontinuirano evidentirana vse do dandanes.

V preteklosti je bila na območju krajinskega parka potrjena tudi prisotnost raka jelševca (Astacus astacus), največjega predstavnika potočnih rakov v Sloveniji. Potočni raki so bili nekoč razširjeni po vsej Sloveniji. Zaradi račje kuge, regulacij vodotokov in onesnaženja voda so izginili iz marsikaterega vodnega telesa. Zadnji znan primerek raka jelševca z območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je iz 80. let 20. stoletja.

V okviru sanacije Tivolskega ribnika v letu 2013 je bilo ob izpraznitvi vanj vloženih tudi 134 osebkov jelševcev. V kasnejših letih na območju Tivolskega ribnika jelševec ni bil več opažen, zato se na tej lokaciji vrsta smatra kot potencialno lokalno izumrla.

Ob letošnji izvedbi monitoringa raka koščaka so strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biologijo na območju krajinskega parka nepričakovano potrdili tudi prisotnost mladega primerka raka jelševca (Astacus astacus), kar nakazuje tudi uspešno razmnoževanje te sladkovodne vrste raka.

Kontinuirano izvajanje monitoringa je izjemnega pomena tudi zaradi povečanega tveganja vnosa tujerodnih vrst rakov in pojava bolezni, oboje bi lahko izrazito negativno vplivalo na avtohtone vrste rakov in rezultiralo v poslabšanju ekoloških razmer v vodnih telesih. Možnost hitrega odzivanja na morebitne spremembe je zato bistvenega pomena.

Ali letošnja najdba mladega osebka jelševca v enem od vodnih teles nakazuje ugodne ekološke pogoje za obstoj vitalne populacije te vrste, bo možno ugotoviti z nadaljnjim izvajanjem monitoringa koščaka v prihodnjih letih.

Več o potočnih rakih Slovenije si lahko preberete v prosto dostopni knjižici Centra za kartografijo favne in flore (Govedič, 2006).