Zadnje desetletje zaznamujejo izjemno hitre spremembe življenjskega sloga ljudi in vse izrazitejše spremembe v okolju, katerih glavni dejavnik je prav tako človek. Ljudje smo prostor kulturne krajine že v preteklosti nenehno spreminjali tako zaradi pridelave hrane, koriščenja naravnih virov, kakor tudi koriščenja prostora za bivanje. V zadnjem obdobju so spremembe še posebno izrazite, kar se na eni strani kaže v vse bolj intenzivni rabi kmetijskih zemljišč, a na drugi strani tudi v opuščanju rabe na območjih, kjer je otežena raba s sodobno kmetijsko mehanizacijo, kar posledično vodi tudi v zaraščanje kmetijskih površin.
Pritisk na okolje predstavljajo tudi druge rabe prostora, npr. hitra urbanizacija.

Vse to se odraža v zmanjševanju biotske pestrosti, vključno s pestrostjo dnevnih metuljev, kjer je opazen upad števila vrst, zmanjševanje številčnosti populacij in vse večji fragmentaciji življenjskega prostora. Stanje populacij večine dnevnih vrst metuljev, za katere se v Sloveniji izvaja nacionalni monitoring, je neugodno, kar nakazuje, da so obstoječa naravovarstvena prizadevanja bodisi premalo ambiciozna, bodisi premalo učinkovita.

Zaradi hitrega življenjskega cikla in odzivanja na spremembe v okolju so dnevni metulji prepoznani kot izraziti bioindikatorji stanja okolja.

Starejši pisni viri o dnevnih metuljih Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so skopi. Prvi podatki o gotovi prisotnosti velikega spreminjavčka (Apatura iris), malega spreminjavčka (Apatura ilia) in strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) z območja današnjega mestnega parka Tivoli datirajo v leto 1909, ko je o dnevnih metuljih s tega območja poročal Hafner.
Pred več kot desetletjem so bile za območje jugozahodnega dela Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izpostavljene tri naravovarstveno pomembne vrste dnevnih metuljev: močvirski cekinček (Lycaena dispar), škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe) in jagodnjakov slezovček (Pyrgus armoricanus).

V letu 2022 je bil v okviru naloge Inventarizacija dnevnih metuljev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izveden popis dnevnih metuljev (Zakšek & Verovnik, 2022). Na območju krajinskega parka je bilo skupno opaženih 60 vrst metuljev. V letu 2022 je bila potrjena prisotnost 45 vrst dnevnih metuljev.

Spremljanje dnevnih metuljev je na območju Biološkega središča potekalo s popisom po transketni metodi, na desetih drugih izbranih lokacijah so bili izvedeni klasični popisi dnevnih metuljev. Sistematično popisovanje dnevnih metuljev na izbranih transektih pri Biološkem središču poteka neprekinjeno že 16 let (2007-2022). V skupno 137 popisih je bila s tega območja potrjena prisotnost 55 vrst dnevnih metuljev, pri čemer je bilo s popisi v letu 2022 zabeleženih 37 vrst dnevnih metuljev.
Od leta 2013 dalje se na območju transekta pri Biološkem središču stalno pojavlja sviščev mravljiščar (Phengaris alcon). Opazovanja in popisi v zadnjih treh letih nakazujejo porast števila sviščevih mravljiščarjev, kar avtorja naloge pripisujeta spremembi režima košnje iz dvakrat letno na eno pozno košnjo v mesecu avgustu. Na enem izmed mokrotnih travnikov je bilo v letu 2022 prisotnih okoli 100 rastlin močvirskega svišča (Gentiana pneomonathe), kamor samice sviščevega mravljiščarja odlagajo jajčeca. Za uspešen razvoj sviščevega mravljiščarja je ob močvirskem svišču pomembna tudi prisotnost rdečih mravelj iz rodu Myrmica, saj se v njihovih mravljiščih prehranjujejo in razvijajo gosenice. Močvirska oblika sviščevega mravljiščarja je v Sloveniji eden od najbolj ogroženih metuljev, saj je v zadnjih desetletjih izginil iz večjega dela nekdanjega območja razširjenosti.
V preteklosti je bila na območju Biološkega središča prisotna populacija še ene močno ogrožene vrste dnevnih metuljev, to je strašničin mravljiščar (Phengaris teleius), o katerem je s področja krajinskega parka prvi leta 1909 poročal Hafner. Strašničin mravljiščar je bil na območju Biološkega središča zadnjič opažen leta 2009. Tako smo po 100 letih prisotnosti te naravovarstvene pomembne vrste prišli do točke, ko vrste na območju krajinskega parka ne beležimo več.
Na območju Biološkega središča je prisotna še ena naravovarstveno pomembna vrsta, to je močvirski cekinček (Lycaena dispar).

Z vidika dnevnih metuljev imajo najvišjo naravovarstveno vrednost travniki ob Biološkem središču, ki imajo tudi najbolj mokroten značaj in so še razmeroma ekstenzivno rabljeni. Večina ogroženih vrst dnevnih metuljev se pojavlja prav tam. Izstopata predvsem v Sloveniji vse redkejši in zavarovan sviščev mravljiščar (Phengaris alcon) in močvirski cekinček (Lycaena dispar).
V zahodnem in jugozahodnem delu krajinskega parka sicer prevladujejo intenzivno rabljene travniške površine. S ciljem zasledovanja ugodnega stanja populacij naravovarstveno pomembnih vrst dnevnih metuljev raziskovalci poudarjajo, da bi bilo rabo kmetijskih površin smiselno narediti manj intenzivno.


vir: Zakšek, V., Verovni, R. (2022): Popis dnevnih metuljev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Končno poročilo. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 19. str.