Visoke poletne temperature ter ustrezni talna in zračna vlaga, za katero zadostujejo že kratke popoldanske nevihte, omogočajo uspevanje številnih prav posebnih organizmov. Le nekaj ur po dežju se lahko na trohnečih deblih, panjih in vejah pojavijo sluzaste strukture, ki se že v nekaj urah preobrazijo v rumena, bela, sivkasta ali rdečkasto obarvana trosišča pravih sluzavk.

Ti organizmi so, navkljub navidezni pritrjenosti na substrat, v svoji asimilativni fazi sposobni tudi aktivnega premikanja z bički, kar lahko opazimo tudi s prostim očesom.

Plazmodiji iščejo hrano in so sposobni najti najkrajšo in najbolj učinkovito pot do obroka. Kadar ima sluzavka na voljo različne vire hranil, izbere tisto, kar je v danem trenutku zanjo najbolj optimalno. Zato so v teku znanstvene raziskave za možno uporabo v logistične namene.

Prvotno poimenovanje skupine izhaja iz grščine - Myxomycetes (myxa = gr. sluz, mycetes = gr. nanašajoč se na glive).

Prvi opis in risba prave sluzavke sega v leto 1654, za območje Slovenije jih v delu Flora Carniolica (1760, 1772) prvič upodobi sloviti naravoslovec Scopoli.

Na podlagi opazovanja različnih faz življenjskega cikla v katerem se ti organizmi nahajajo, so jih v preteklosti klasificirali kot živali, rastline, glive in protiste. Do nedavnega je bila ta skupina uvrščena med praživali v kraljestvo Protozoa.

Večina vrst uspeva na lesu, mahu ali glivah. Redkim vrstam ustrezajo tudi ekstremna rastišča, kot so npr. visokogorska snežišča in sicer na robnih točkah, kjer se debele snežne zaplate v času odjuge topijo.

V Sloveniji uspeva več kot 90 vrst pravih sluzavk, v Evropi je njihovo število ocenjeno na 650 vrst, globalno čez 900 vrst.