Tako kot kranjska čebela se tudi čebele samotarke prehranjujejo z medičino in cvetnim prahom. Tega ne prenašajo samo v koških zadnjih nog, ampak lahko tudi na drugih delih telesa npr. na spodnji strani zadka.

Ali ste vedeli, da ena samotarska čebela lahko opravi delo več kot 100 medonosnih čebel, zato so zelo dobrodošle gostje vrtov. Njihov pomen naraste zlasti tam, kjer ni medonosnih čebel in zaradi tega pride v naših sadovnjakih do pomanjkljivega opraševanja sadnih kultur.

Pomagamo jim lahko s sajenjem različnih medovitih rastlin, vzdrževanjem cvetoče trate (namesto angleške, ki je za čebele zelena puščava) in postavljanjem gnezdilnic. Te lahko kupimo ali pa izdelamo sami iz lesa listavcev, v katerega navrtamo luknje, in iz bambusa. Postavimo jih na suho in sončno mesto.

Ker samotarke ne branijo gnezd, jih lahko brez skrbi opazujejo tudi otroci. Skrb za njim prijaznejše okolje nam bodo samotarke z opraševanjem sadnega drevja in zelenjave bogato poplačale. Gnezdilnica za samotarske čebele vam bo služila tudi kot pokazatelj čistosti okolja, v katerem živite. Na onesnaženih področjih boste zaman čakali na majhne brenčeče goste, saj so samotarske čebele zelo občutljive zlasti za kemično onesnaženost okolja.

Divje čebele že zgodaj začnejo opraševanje. Prve vrste začnejo leteti že od marca naprej. Oprašujejo dalj časa in učinkoviteje kot medonosne čebele. Divje čebele živijo tudi v visokih legah, na primer v Alpah.

Ali ste vedeli, da so čebele samotarke miroljubne in ne branijo svojih gnezd. Nekatere sicer lahko pičijo, ampak le če jih primemo ali stisnemo, česar tako ali tako ne počnemo.

Na prvi sliki lahko opazujete življenjski krog samotarskih čebel (avtor besedila in grafike: Danilo Bevk)
Za samotarke je značilno, da vsaka samica sama poskrbi za svoj zarod. Mesto gnezdenja je od vrste do vrste različno. Lahko gnezdijo v luknjah v lesu, v votlih steblih, na tleh v zemlji ali celo v polžjih hiškah. V gnezdo odložijo jajčeca in jih oskrbijo s cvetnim prahom, nato ga zaprejo z blatom, kamenčki ali koščki listja. Skrb za potomstvo je s tem zaključena. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki pojedo zalogo hrane, se zabubijo ter večinoma šele naslednjo pomlad izletijo kot odrasle čebele. Po parjenju samice pričnejo z gnezdenjem in krog se ponovi.

Vir in dodatne informacije:
Čmrljica – portal o opraševalcih
Urbaničebelar.si (avtor besedila: Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo)
Samotarke in njihovo poslanstvo (avtor besedila: Ivan Esenko)
beeaware.blog - varstvo čebel za začetnike