Pred mesecem dni smo ob vzhodnem obrežju Koseškega bajerja odstranili večji del vrbe, saj je arboristični pregled pokazal, da je drevo statično oslabljeno in nevarno za obiskovalce.
Na mestu je ostal le spodnji del debla, ki nudi življenjski prostor številnim organizmom kot so npr. hrošči, glive in druge vrste, ki za svoje življenje potrebujejo odmirajoč oz. propadajoč les. Te vrste imajo pomembno vlogo pri kroženju hranil in skladiščenju ogljika, raznolikosti okolja ter biotski pestrosti.
Včeraj smo v neposredni bližini zasadili mlado drevo - belo vrbo. Vrsta vrbe je svoje ime dobila po značilni beli barvi spodnjega dela listov. Bela vrba zraste od 20 do 25 metrov, deblo v premeru doseže do 60 cm. Krošnja je velika, sestavljena iz dolgih visečih vej.
