Danes praznujemo 50 obletnico podpisa te konvencije.

Prav vsa mokrišča so pomembna – velika in majhna, a na podlagi kriterijev, ki jih določa Ramsarska konvencija, je bilo do sedaj na seznam mednarodno pomembnih lokalitet vključenih več kot 2400 mokrišč, med njimi tudi tri slovenska: Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske soline in Škocjanske jame.

Pod pojmom mokrišče označujemo različna življenjska okolja, ki jim je skupno to, da so bolj ali manj povezana z vodo. Sem sodijo tekoče in stoječe vode na kopnem in v obalnem morju, območja s sladko ali slano vodo. Mokrišča najdemo na zemeljskem površju ali pod njim. Ločimo občasna ali stalna mokrišča, naravnega ali umetnega nastanka.

Mokrišča opravljajo številne pomembne funkcije: so naravni vodni zbiralniki, vodo prečiščujejo, preprečujejo poplave, blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo in blažijo podnebne ekstreme. Mokrišča so vir dobrin in nudijo dom številnim vrstam živih organizmov, med katerimi so tudi mnoge redke in ogrožene. Mokrišča so priljubljena območja za rekreacijo in sprostitev, prav tako pomembni sta tudi njihova estetska in izobraževalna funkcija.

A kljub temu so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Ljudje na mokrišča še vedno pogosto gledamo kot na nepomemben, odvečen, manj vreden del narave. Zato so bila v preteklosti številna mokrišča izsušena, zasuta ali drugače uničena. V drugi polovici 19. stoletja smo na ta način tudi v Sloveniji izgubili več kot 40 % mokrišč ter 35 % mokrišč na svetovni ravni.

V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib imamo več območij, ki jih lahko umestimo med mokrišča. Naravovarstveno najbolj pomembna sta Naravni rezervat Mali Rožnik ali Rakovniško barje ter Naravni rezervat Mostec. Poleg teh dveh med mokrišča sodita tudi dve večji vodni površini – Koseški bajer in ribnik Tivoli, pa tudi potoka Glinščica in Pržanec ter številni manjši potoki.

Letošnji slogan Svetovnega dneva mokrišč je "Voda, mokrišča in življenje so neločljivi". Sporoča nam, da brez vode ni življenja.

Po podatkih sekretariata Ramsarske konvencije je le 2,5 % vode na zemlji t.i. sladke vode, le 1 % te vode je dostopne človeku. Shranjena je v barjih, rekah, potokih, jezerih in kot podtalnica.

Človeštvo na dan potrebuje vsaj 10 milijard ton sladke vode. Poraba vode se je v zadnjih stotih letih šestkrat povečala in se letno povečuje za 1 %. Do leta 2050 se bodo te potrebe, zaradi rasti prebivalstva, povečale za 55 %.

Številni vodni viri so že obremenjeni s kemikalijami, plastiko, odpadnimi vodami. Številni zato nimajo dostopa do varne pitne vode.

S spremembo praks v bolj učinkovite, bi tudi v prihodnosti lahko zagotovili dovolj vode za vse človeštvo. Industrija ima možnosti, da s posodobitvami tehnologije, zmanjša porabo vode za 50 %, tudi kmetijstvo, ki je daleč največji porabnik vode, bi z bolj učinkovitimi praksami lahko pridelalo več pridelka brez povečevanja porabe vode.

Zato se mora uničevanje mokrišč ustaviti. Potrebna so znatna vlaganja v mokrišča in ustrezne rešitve za upravljanje z vodami, pa tudi vključevanje mokrišč v načrte upravljanja. Zato je smer v zeleno gospodarstvo prava za boljšo prihodnost.

Dodatne informacije:

- Spletna stran Ministrstva za okolje in prostor

- Spletna stran Ramsarske konvencije