Kačji pastirji so žuželke, ki večino svojega življenja preživijo v vodi kot ličinke. Te se hranijo s plenjenjem vseh organizmov primerne velikosti. Ličinke v vodi rastejo in se večkrat levijo. Zadnja levitev poteka na kopnem, na obrežnih rastlinah lahko pogosto opazimo hitinjačo ličinke imenovano lev ali eksuvij.

Kačji pastirji imajo nepopolno preobrazbo (brez faze bube). Od vodnih teles se najbolj oddaljijo v obdobju od izlevitve do spolne zrelosti, kar traja nekaj dni. V tem obdobju jih lahko pogosto občudujemo tudi na gozdnih jasah in travnikih.

V Sloveniji je trenutno popisanih 72 vrst (Boudot & Kalkman 2015) in ena podvrsta (Bedjanič 2003) kačjih pastirjev. Od slednjih je kar 40 vrst uvrščenih na Rdeči seznam, 25 vrst je zavarovanih. Za 4 vrste imamo v Sloveniji vzpostavljena tudi območja Natura 2000.

Ljubljana z okolico ima častitljivo zgodovino poznavanja kačjih pastirjev, prva omemba je stara več kot 250 let; Scopoli (1763) omenja listastega ploščca (Libellula quadrimaculata) »in fossis circa Labacum«, t.j. iz jarkov okrog Ljubljane (Kiauta 2014).

Za območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je do leta 2018 znanih 44 od 72 vrst kačjih pastirjev. Tekom sistematičnih popisov v letu 2018 je bilo popisanih 32 vrst. Lani je bila tako prvič popisana ogrožena višnjeva deva (Aeshna affinis), ki je kot ranljiva vrsta uvrščena na Rdeči seznam. Gre za prvi podatek v krajinskem parku ter tudi širše na območju Mestna občina Ljubljana. Letos je bila v parku potrjena še ena vrsta – koščični škratec (Coenagrion ornatum; Natura 2000 vrsta) (Šalamun 2018, 2019).

Kaj ogroža kačje pastirje?
Dejavnikov, ki vplivajo na uspešen razvoj kačjih pastirjev je veliko. Ličinke potrebujejo primerne habitate (vodne rastline, tip substrata), kjer se lahko prehranjujejo in hkrati skrijejo pred večjimi plenilci. Za uspešno levitev so potrebne ustrezne strukture na bregu (vodne in obvodne rastline, različni nakloni brega). Ob vrnitvi k vodi spet potrebujejo primerno strukturirano in raznoliko vodno, obvodno in okoliško rastlinje, kjer se zadržujejo med branjenjem teritorija, iskanjem partnerja, hranjenjem, prenočevanjem ali iskanjem zavetja ob neugodnih vremenskih razmerah.
Motnje ali uničenje katerekoli od teh struktur se odraža v uspešnosti razvoja in velikosti populacije, od zmanjšanja števila osebkov do izumrtja več vrst na območju.

Kačji pastirji so zaradi naštetih raznolikih zahtev do struktur okolja primerni kot krajinsko-ekološki pokazatelji. Poleg tega so zaradi visoke mobilnosti in odzivnosti na spremembe dobri pokazatelji trenutnega stanja biotopa, z izkušnjami pa je mogoče dokaj zanesljivo napovedati tudi bodoči razvoj. Najbolj izrazite so posledice ob posegih v vodne habitate, ko je lahko hkrati pobitih tudi več generacij ličink ter onemogočen nadaljnji razvoj zaradi uničenja razmnoževalnega habitata. Negativni vplivi na kopenske habitate so težje opazni, vendar se njihova fragmentacija, manjšanje in siromašenje prav tako odrazi v zmanjšanju velikosti in viabilnosti populacije.

Ali veste, da je aktualna slovenska imena za kačje pastirje predlagal ljubitelj narave Iztok Geister.

Vir: povzeto in prirejeno po delnem poročilu: Inventarizacija kačjih pastirjev v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (Šalamun, 2018)