Prvo najdbo javorovega raka v Evropi smo zabeležili prav v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib leta 2005. Od takrat do danes smo našli več kot 400 primerkov po celi Sloveniji. Bolezen pa je bila kasneje potrjena tudi v drugih državah v Evropi: Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Italija, Nemčija, Češka in Poljska.

Spomladi 2020 smo na območju krajinskega parka našli nov primer javorovega raka, ki je imel zelo zanimivo obliko. Oblika spominja na človeški obraz z usti, nosom in očmi (sliki 1 in 2). V spodnjem delu so "usta" (slika 2 - oznaka A), to je odprta rana, ki je verjetno nastala z mehansko poškodbo pri spravilu lesa pred več leti. Skozi to rano je gliva vstopila v drevo in ga okužila. Rana se zarašča s kalusom, tj. zadebelitvijo na robu rane, ki spominja na "ustnice". V osrednjem delu je "počrnel nos" (slika 2 - oznaka B), tj. območje s trosišči v skorji, skozi katera se sproščajo trosi in s čimer se bolezen širi na druge javorje v okolici. "Nosnice" (luknjice) na predelu so v bistvu izhodne odprtine, ki so jo izvrtale različne vrste žuželk. V zgornjem delu so "oči" (slika 2 - oznaka C), ki verjetno predstavljajo speče brste ali obrambo drevesa pred napredovanjem bolezni v skorji in lesu.

Primer javorovega raka z nepravilno deformacijo debla je redka najdba oblike (Slika 1,2), saj ima v večini primerov rakava rana eliptično obliko (sliki 3 in 4), na kateri je navadno v središču odmrla veja, skozi katero je gliva vstopila v drevo. Pod skorjo in v njej je belo do bež podgobje (slika 5), na osrednjem delu rakave rane pa črna trosišča (pri katerih so opazni le njihovi drobni črni vratovi). V sredini rane je les lahko že razgrajen, odmrla skorja ostane pritrjena na deblo dolgo časa. Mlade okužbe so zelo neopazne. Če je okužba stara do 7 let, na skorji še ni trosišč. Mlada drevesa do debeline 10 cm (op.p. na višini dobrega metra od tal) se navadno zaradi javorovega raka posušijo. Starejša drevesa pa lahko živijo z boleznijo dlje časa. Starejši primeri z veliko rakasto rano so dovzetni na prelom ob večji mehanski obremenitvi, npr. močan veter, sneg ali žled. Gliva se v lesu razrašča hitreje kot v skorji. Zato je poškodba večja, kot se to zdi na zunaj.

V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se zelo verjetno nahaja še več zelo zanimivih oblik javorovega raka. Zato vse sprehajalce in nadobudne raziskovalce pozivamo, da nam vse nove najdbe javorovega raka in tudi ostalih invazivnih tujerodnih vrst sporočijo z uporabo mobilne aplikacije Invazivke ali spletne aplikacije Invazivke. Najdbo sumljive formacije na drevesu, ki kaže na potencialno obolelost, lahko pošljete tudi na naslednja naslova: info.kptrsh@vokasnaga.si in vargo@gozdis.si.

Prispevek je pripravil: Niki Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije

Viri
Jurc D., Ogris N., Slippers B., Stenlid J. 2006. First report of Eutypella canker of Acer pseudoplatanus in Europe. Plant Pathology, 55, 4: 577. Povezava: https://www.ndrs.org.uk/article.php?
Ogris N. 2017. Javorov rak. V: Spletni portal Invazivke. https://www.invazivke.si/vrste_zapis.aspx?zapst=18
Ogris N. 2020. Spletna aplikacija Invazivke : različica 3.1. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.invazivke.si
Ogris N. 2020. Mobilna aplikacija Invazivke : različica 2.3. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. https://play.google.com/store/apps/details?.gozdis.invazivke2
Ogris N. 2020. Spletni portal Varstvo gozdov. Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si
Ogris N. 2011. Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov: javorov rak (Eutypella parasitica). Ljubljana, Poročevalska, prognostično – diagnostična služba za gozdove: Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije: 4 str. https://www.zdravgozd.si/dat/gradivo/17.pdf
Ogris N., Jurc D., Jurc M. 2006. Spread risk of Eutypella canker of maple in Europe. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin, 36: 475–485. https://doi.org/10.1111/j.1365-2338.2006.01047.x