V ta namen je na drevesa po celotnem parku nameščenih 39 lovilnih feromonskih pasti, ki bodo v parku postavljene dva tedna.

Puščavnik (Osmoderma eremita) ali eremit je vrsta hrošča iz družine skarabejev. Razširjen je po Srednji Evropi ter delih Severne ter Južne Evrope. Živi skoraj izključno v duplih starih dreves. Ličinka se približno tri leta prehranjuje z leseno pulpo - zmesjo trohnečega lesa in micelija gliv. Odrasel hrošč, ki meri od 20 do 35 mm, živi le par tednov.

Samci oddajajo značilen vonj, podoben vonju marelic, breskev ali sliv, ki ga je moč zaznati na več metrov. S tem privablja samice. Poleg tega je te hrošče možno prepoznati po značilni obliki iztrebkov. Feromoni so kemični signali, ki že v zelo majhnih količinah sprožijo odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov. Obstajajo mnogi tipi feromonov, kot so t. i. opozorilni feromoni, feromoni za označevanje sledi hrane, spolni feromoni ter mnogi drugi, ki povzročijo spremembo v vedenju ali fizioloških procesih. Največ vemo o feromonih pri žuželkah, poznani pa so tudi pri drugih vrstah.

Daleč najpomembnejši habitat puščavnika predstavljajo stari, a še živi listavci oz. njihova votla debla. Najraje imajo hraste, tudi lipe, vrbe, bukve in sadna drevesa npr. slive, hruške in jablane. Vezani so na tradicionalno kulturno krajino, kot so pašniki s posamičnimi velikimi drevesi, prisotni so tudi v starih sadovnjakih in mestnih parkih ter drevoredih.

Zaradi zelo specifičnih življenjskih zahtev in slabe mobilnosti vrsto ogroža izguba habitata, denimo zaradi opuščanja tradicionalne rabe prostora, pomlajevanja dreves v parkih in sadovnjakih ipd.

Vrsta je v Sloveniji zavarovana, kot evropsko pomembna in prizadeta vrsta je uvrščena na rdeči seznam hroščev. Je tudi kvalifikacijska Natura 2000 vrsta, za to vrsto v Sloveniji zaenkrat še nimamo zadostno vzpostavljenih Natura 2000 območij.