Upravljavci v okviru spremljanja stanja izvajamo tudi t.i. biološki teren, v okviru katerega pridobivamo in evidentiramo podatke o opažanjih organizmov. Upravljavci nekatere podatke pridobimo naključno, druge pridobivamo sistematično.

Posamezni upravljavci zavarovanih območij narave po Sloveniji, ki se združujemo tudi v Skupnost naravnih parkov Slovenije, se praviloma sami odločamo, na kak način izvajamo biološki teren in pridobivamo biološke podatke. V nekaterih območjih je tako fokus na spremljanju izbranih ogroženih vrst organizmov, medtem ko je spremljanju splošno prisotnih vrst oziroma naključnim opažanjem namenjeno manj pozornosti.

Ko govorimo o pozornosti, ki jo pri naših spremljanjih namenjamo različnim vrstam organizmov, se velike razlike odražajo tudi med posameznimi taksonomskimi skupinami (mahovi, ptice, glive, dvoživke, kačji pastirji, metulji, hrošči itn.). Med razlogi za te razlike so lahko tudi različna strokovna znanja in osebne afinitete zaposlenih v upravljavskih službah.

Med razlogi za pogostejše obravnavanje nekaterih vrst ali skupin organizmov je tudi njihova karizmatičnost, kot velja za nekatere ptice in sesalce, ter pravne zaveze za ugotavljanje stanj populacij ciljnih vrst na ravni države. V ta namen se že izvajajo nekateri dolgoročno zasnovani monitoringi. Primer je izvajanje monitoringa razširjenosti in populacijskega monitoringa za največjo evropsko vrsto hrošča - rogača.

Določen pomen imata tudi tradicija raziskav in dostopnost taksonomskih strokovnjakov za posamezne skupine. V primeru manka strokovnjakov, ki se raziskovalno ukvarjajo s posameznimi taksonomskimi skupinami, je slabše tudi naše vedenje. Tako večkrat ostajamo brez odgovora na vprašanje, kak pomen na preostalo pestrost živega in stabilnost življenjskih prostorov imajo življenjski procesi in odnosi, v katere so vključeni organizmi, ki pripadajo kateri od spregledanih taksonomskih skupin.

Med pogosteje spregledanimi so talne združbe organizmov, med katerimi so na primer glive in talni nevretenčarji. Oboji imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju odpornosti, stabilnosti in vitalnosti ekosistemov, kakršen je na primer gozd.

Če povzamemo, bolje kot bomo poznali ekosisteme, bolj informirano se bomo lahko odločali pri njihovem upravljanju za vsesplošno dobrobit.

Vabimo in pozivamo vas k posredovanju opažanj organizmov z območja krajinskega parka (vključno s fotografijami in opisi lokacij). Pridobljeni biološki podatki, kot so npr. podatki o pojavljanju vrst ptic, sesalcev, rib, gob, itn., bodo v prihodnje vključeni tudi v nov državni naravovarstveni informacijski sistem, katerega ogrodje oziroma temeljna osnova nastaja v okviru projekta LIFE NarcIS.

Prosimo, da vaša opažanja posredujete na naslov: luka.sparl@vokasnaga.si ali info.kptrsh@vokasnaga.si