V zadnjih letih v zimskem času in redkeje tudi konec pomladi v krajinskem parku opažamo pojavljanja rjavih lipovk, ki se združujejo v več kvadratnih decimetrov ali celo več kvadratnih metrov velike gruče.
V takšnih gručah se lahko združuje več deset tisoč osebkov. Gre za invazivno tujerodno vrsto, ki je razširjena v večih predelih Slovenije. V poročilih o invazivnih tujerodnih vrstah v Evropi je rjava lipovka označena kot invazivna ustaljena vrsta za Slovenijo. V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib smo jih opazili v parku Tivoli, ob vznožju Tivolskega vrha ter ob Poti spominov in tovarištva.
Rjava lipovka (Oxycarenus lavaterae) je rastlinojedi polkrilec iz družine gozdnih tekačev ali vitezovk (Lygaeidae) in reda stenic (Heteroptera). Vrsta človeku ni nevarna, saj se prehranjuje z rastlinskimi sokovi na mladih poganjkih lipovk in slezenovk. Odrasla žuželka je velika 4-6 mm in ima ozko oprsje s temnim trikotnikom ter značilna krila, ki so v prvi tretjini hitinizirana. Slednje je značilno za vse stenice, barva kril prehaja iz rdečkaste v srebrno. Lipovke se zbirajo v večjih kolonijah, sestavljenih večinoma iz ličink ali iz odraslih stenic. Rdečkasto obarvanost dajejo celotnim kolonijam rdečkasti zadki stenic. Konice kril odraslih osebkov se na soncu srebrnkasto svetlikajo. V toplejših predelih Evrope ima vrsta tri do štiri generacije letno, življenjski krog zaključi v 30-40 dneh. Rjava lipovka je ime dobila po najpogostejši gostiteljski rastlini (lipi) in značilni barvi telesa. Znana je predvsem po velikih gručah, v katere se združujejo osebki med prezimovanjem in letnim mirovanjem in jih je razmeroma lahko opaziti ter prepoznati. Naravni areal te toploljubne vrste je zahodni Mediteran, pojavlja se tudi na Arabskem polotoku in v podsaharski Afriki do njenega skrajnega juga. V Srednjo Evropo je najverjetneje prišla z uvozom parkovnih rastlin, kot možen vzrok pojavljanja na tem ozemlju se navaja tudi globalno segrevanje.
Pojavljanje rjavih lipovk poleg Slovenije beležijo tudi v drugih evropskih državah, v zadnjih dvajsetih letih je opazen trend širjenja na vzhod po Balkanskem polotoku in na sever proti Srednji in Severni Evropi. V zadnjih dveh letih je število opažanj v Evropi skokovito naraslo, vrsta je razširjena po večini Srednje Evrope.
Vaša morebitna opažanja te vrste nam lahko sporočite na elektronski naslov info.kptrsh@vokasnaga.si ali po telefonu na številko 031 225 740.