Danes mineva 10 let odkar je Generalna skupščina Združenih narodov peti december razglasila za svetovni dan tal. Letošnji slogan je »Tla in voda: vir življenja«.
Za kar 95 odstotkov vse hrane smo ljudje tako ali drugače odvisni od tal.
Tla predstavljajo ključen del naravnega okolja in osnovo, ki omogoča prehransko varnost tudi mnogim drugim živim bitjem.
Človeške dejavnosti se marsikje odražajo v pospešenem uničevanju tal. Velik del tal po svetu je izpostavljen eroziji, kar ruši naravno ravnovesje in zmanjšuje sposobnost tal za zadrževanje vode ter njeno kakovost in dostopnost vsem oblikam živega.
Pomen varovanja naravnih virov (tla, voda, biotska raznovrstnost) je prepoznan tudi v Strategiji razvoja podeželja in urbanega kmetijstva MOL 2021-2027.
Trajnostne prakse rabe tal, kot so minimalno oranje ali njegovo opuščanje, menjavanje rastlinskih kultur, povečevanje deleža organske snovi v tleh in zastiranje tal, izboljšujejo njihovo zdravje in rodovitnost, zmanjšujejo erozijo in povečujejo sposobnost zadrževanja vode v tleh.
Tovrstne prakse ohranjajo pestrost živega (v tleh) in pozitivno prispevajo k shranjevanju oziroma zadrževanju ogljika, kar je ključnega pomena pri naslavljanju dveh vseobsegajočih kriz sodobnega časa – biodiverzitetne in podnebne krize.
Ali ste tudi vi v zadnjem obdobju spremenili katero od praks rabe tal oziroma veste zanjo?
