Mokrišča so zemljišča na prehodu med vodnimi in kopnimi okolji in pokrivajo okrog 6% svetovnega kopnega. V Sloveniji mokrišča predstavljajo manj kot 5% ozemlja Slovenije. Najobsežnejša mokrišča pri nas so poplavni in mokrotni travniki.

Večina slovenskih mokrišč je majhnih, saj je njihova velikost v povprečju manjša od 0,15 ha.

Mokrišča so neprecenljivega pomena za našo prihodnost. Zaradi vloge pri kroženju vode in kemičnih snovi jih imenujemo ledvice pokrajine. Ker zadržujejo vodo, nas varujejo pred poplavami, čistijo vodo, bogatijo podtalnico, so pomemben vir pitne vode ter predstavljajo območja visoke biotske pestrosti.

Na območju mokrišč živi in se razmnožuje več kot 40 % vseh rastlinskih in živalskih vrst. Mokrišča nudijo ustrezen življenjski prostor tudi številnim glivam.

Pomembna je tudi družbeno-ekonomska funkcija mokrišč, saj omogočajo proizvodnjo lesa, krme idr. kmetijskih proizvodov, rib, ljudem predstavljajo pomembna območja za rekreacijo in sprostitev ter so tudi bogata naravna dediščina države.

Čeprav so mokrišča dragoceni ekosistemi, so tudi v Sloveniji marsikje ogrožena. Ogrožajo jih predvsem posegi v okolje, vnosi tujerodnih organizmov in onesnaženje. Od leta 1700 smo na globalni ravni izgubili okrog 90% mokrišč. Mokrišča izgubljamo trikrat hitreje kot gozdove!

Na problem izgubljanja mokrišč je mednarodna javnost leta 1971 odgovorila s podpisom Ramsarske konvencije za ohranitev mokrišč. V sklopu konvencije deluje tudi seznam mednarodno pomembnih mokrišč, kamor uvrščamo tudi tri slovenska.

• Sečoveljske soline (650 ha; vpis: 3. 2. 1993)

• Škocjanske jame (305 ha; vpis 21. 5. 1999)

• Cerkniško jezero (7.250 ha; vpis: 19. 1. 2006)

Za delo Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča (1999) je dr. Peter Skoberne zapisal naslednje misli: »Predpogoj, da želimo nekaj varovati, je, da prepoznamo, kaj želimo ohranjati in zakaj (oziroma kaj nam pomeni). Z drugimi besedami, kdor ni prepričan o vrednoti, denimo nekega mokrišča, bo zelo težko razumel, zakaj izgubljati čas in denar za njegovo ohranjanje.«
&
»Splošna zavest o pomembnosti mokrišč počasi, a vztrajnonarašča, in prav ta zavest je pravo jamstvo za njihovo ohranitev prihodnjim rodovom.«