Prvi, ki je popisal skoraj 250 različnih vrst rastlin, je bil avstrijski botanik in mikolog Wilhelm Voss, ki je tukaj raziskoval proti koncu 19. stoletja. Do danes je rastlinstvo krajinskega parka intenzivno preučevalo že več kot 25 strokovnjakov.

Leta 2003 je bil izveden prvi celovit popis rastlin tega območja, v katerem prof. Nejc Jogan navaja nekaj čez 400 rastlinskih vrst. Z lanskim popisom rastlin na izbranih mokriščih na območju krajinskega parka, ki so ga izvedli strokovnjaki Društva za raziskovanje mokrišč Slovenije, je z območja evidentiranih kar 767 rastlinskih vrst, pri čemer ocenjena pestrost presega 800 vrst rastlin.

Več o popisih rastlin v letu 2021 si lahko preberete tukaj.

Navkljub konstantnemu naraščanju znanja o rastlinskem svetu krajinskega parka, so tukajšnji travniki in mokrišča drugačni kot nekoč. Zaradi sprememb v rabi tal, urbanizacije, spreminjanja hidrološkega režima, vse bolj intenzivnega kmetijstva in splošnega onesnaževanja okolja je v obdobju manj kot 200 let na tem območju domnevno izumrlo kar 40 vrst rastlin.

Da bomo tudi v prihodnje lahko občudovali pisane in cvetoče travnike ter druge za ta prostor značilne vrste rastlin, je bistveno tudi to, kak odtis v okolju bomo s svojim ravnanjem pustili ljudje. Tudi upravljalci zavarovanih območij narave ne moremo preprečiti gotovih sprememb, ki jih prinašajo na primer posledice podnebnih sprememb. Vplivamo lahko na tisti del sprememb, ki je odvisen od nas, ljudi.

Zato si prizadevamo, da bi območje krajinskega parka skupaj vzljubili, ga občudovali, se o njem pogovarjali, zanj skupaj skrbeli in ga razvijali. Le tako lahko poskrbimo, da bodo tudi generacije, ki prihajajo za nami, občudovale košček tega, kar občudujemo mi, danes.

Poročila nekaterih drugih popisov, ki so potekali na območju krajinskega parka, si lahko ogledate tukaj.