Ali poznamo njegova najpomembnejša dela?

Vaclav Hejnic (tudi Wenzel Heinitz) je bil rojen leta 1864 v Dobriši na Češkem, kjer se je izučil za vrtnarja. Po kratkem službovanju na Češkem je odšel na Dunaj, kjer je z odliko končal dvorno vrtnarsko šolo. Nato je služboval še v Parizu in Londonu, vse dokler ni bil imenovan za inšpektorja dvornih parkov na Dunaju.

Leta 1892 je mestni svet objavil razpis za delovno mesto mestnega vrtnarja, na katerega se je prijavilo kar 60 kandidatov, izmed katerih je bil kot najustreznejši izbran prav Hejnic. Službo prvega mestnega vrtnarja je nastopil aprila leta 1892, že leta 1894 je ob južni strani tivolskega ribnika organiziral prvo mestno drevesnico, iz katere se je razvila Mestna vrtnarija ter iz nje podjetje Rast.

Prvi večji poseg po nastopu službe je bila zasaditev brestov leta 1895 na takratni Bleiweisovi cesti (danes Prešernovi), prvo večje delo je bila ureditev Bleiweisovega parka (od leta 1908 preimenovan v Trubarjev park) v Tivoliju leta 1897.

V čast prihodu avstrijskega cesarja je Hejnic kot park uredil Slovenski trg (1902-1908; današnji Miklošičev park), za katerega je podrobni urbanistični načrt leta 1900 izdelal Fabiani, čigar ideje so močno vplivale na Hejnicovo delo. Fabiani in Hejnic sta domnevno sodelovala tudi pri ureditvi vrta po dograditvi liceja Mladika leta 1907. Skupaj s Plečnikom naj bi načrtoval in razmišljal o razširitvi osrednje tivolske aleje.

Hejnicovo delovanje predstavlja odločilno obdobje v oblikovanju parka Tivoli, saj je bil v tem času v duhu secesije urejen njegov osrednji del. Hejnicovo delovanje lahko označimo kot izrazito geometrijsko in simetrično. Parku je Hejnic nadel novo podobo, kar je dosegel z obogatitvijo nasadov, vnašanjem sodobnih grmovnic, vrtnic in cvetočih gredic. Pozornost je bila usmerjena v izbiro privlačnih in čim bolj eksotičnih ter redkih vrst.

Osnovno obliko njegovih zasnov predstavlja krog, ki ga je pogosto členil na štiri enake dele. Učinek celote je bil Hejnicu manjšega pomena.

S svojim ustvarjanjem je Hejnic zaslužen za širitev javnih nasadov in zelenja v Ljubljani, načrtoval je številne ureditve zelenih površin, med drugim drevorede na Resljevi, Prešernovi, Dunajski in Dolenjski cesti, na Prulah, Krakovskem nasipu in na Bregu ter drevorede v podaljšku današnje Tomšičeve in Šubičeve ulice proti Tivoliju, s čimer je uresničil Fabianijevo idejo o zeleni povezavi Tivolija z mestom.

Hejnic je bil tudi član Slovenskega planinskega društva in Slovenskega čebelarskega društva.

Izven Ljubljane je sodeloval tudi pri ozelenitvi Novega mesta in Dolenjskih Toplic, zasaditvi drevoredov in nasadov ob železniških postajah dolenjske in kočevske železnice. Uredil je tudi številne zasebne vrtove in zelenice.
Hejnic je dvignil slovensko vrtnarstvo in vrtno kulturo na visoko raven, cenili so ga tako njegovi sodobniki kakor ga danes cenijo njegovi nasledniki.


Zanimivost: Ime Wenzel je angleška različica češkega imena Vaclav in pomeni >>hvaljen s slavo<<.

Povzeto po:
- Gruden, M. (2012): Uporaba krajinskih prvin v delu arhitekta Jožeta Plečnika. Diplomsko delo, 161 str.
- Planinski vestnik (1911), letnik 17, številka 6. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RLN2YH2A
- Zgodovina na dlani (2019). Dostopno na: https://zgodovinanadlani.si/tag/vaclav-hejnic/
- Wikipedia (2019). Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Wenzel