Zasajeni so bili: rdeči bor (Pinus sylvestris), lipovec (Tilia cordata), češnja Bowenden (Prunus avium), češnja Lutter (Prunus avium) in črni bezeg (Sambucus nigra).

Gre za vrste, ki so pred leti že uspevale v parku, a so drevesa žal tekom let propadla ali pa bila poškodovana in uničena.

Tivolski fenološki park, ki se nahaja v neposredni bližini Cekinovega gradu, je edini tovrstni park v Sloveniji. V njem že več kot šestdeset let neprekinjeno potekajo opazovanja razvoja dreves in grmov v odvisnosti od vremena oz. podnebja, kar daje temu parku še posebej velik pomen.

Rastline so dober pokazatelj vpliva spreminjajočega se podnebja. Več kot petdeset letna opazovanja niza podatkov iz evropskih fenoloških vrtov, med katerimi so tudi podatki fenološkega parka Tivoli, kažejo, da se olistanje pojavlja teden dni prej kot v začetku šestdesetih let, jesenko obarvanje listov pa v povprečju 4,5 dni kasneje. Letno rastno obdobje se je raztegnilo in je v povprečju 10 dni daljše kot je bilo še v začetku šestdesetih let.

Več o tem kaj je fenologija ter opazovanjih v tivolskem fenološkem parku, lahko preberete v zavihku O PARKU / Znamenitosti in zanimivosti / Feniološki park.

Vsa drevesa in grmi v fenološkem parku imajo enako gensko zasnovo kot drevesa, ki uspevajo v drugih parkih vključenih v mednarodno mrežo evropskih fenoloških parkov. Vsi so potomci ene svoje matične rastline, razmnožene in vzgojene v matičnem vrtu v Nemčiji. Enaka genska zasnova izključuje gensko spremenljivost, ki bi jo rastline lahko nasledile pri razmnoževanju s semeni.

Več informacij tudi na spletni strani Agencije RS za okolje.