Danes poznamo približno 280.000 rastlinskih vrst in več kot dva milijona živalskih vrst, tu so še glive, alge, bakterije. Slovenija ta dan obeležuje od leta 1996, ko je postala pogodbenica Konvencije o biotski raznovrstnosti.

Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi, saj pri nas najdemo okoli 25.000 vrst živih organizmov, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45 in 120 tisoč.

V Sloveniji živi tudi 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst – torej takšnih, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Vsi ti kazalci Slovenijo uvrščajo med biotsko najbogatejša območja Evrope.

V predindustrijski dobi je bil vpliv človeka na naravo razmeroma majhen. V zadnjih desetletjih pa se je biotska raznovrstnost v Evropi močno zmanjšala. Urbanizacija, razvoj infrastrukture, intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo ter druge človekove aktivnosti so pripeljale do izgube ali zmanjšanja vrst in njihovih habitatov. Spremembe so bile najbolj izrazite v človeku lažje dostopnih delih in tistih območjih, ki so z vidika gospodarskega izkoriščanja manj zanimivi (npr. mokrišča).

Vodilna misel letošnjega Mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti je »Smo del rešitve #zaNaravo« in nadgrajuje lanskoletni slogan »Naše rešitve so v naravi«, ki je sporočal, da biotska raznovrstnost ostaja odgovor na številne izzive trajnostnega razvoja. Narava ponuja rešitve za blaženje klimatskih sprememb, zdravstvenih vprašanj, preskrbe s pitno vodo in hrano ter trajnostnega načina življenja. Vodilna misel nas spodbuja, da razmislimo o naših dejanjih, naših navadah in njihovem vplivu na biotsko raznovrstnost in zdravje ekosistemov, saj smo kljub tehnološkemu napredku še vedno odvisni od narave, zdravih in živih ekosistemov, ki nam zagotavljajo pitno vodo, hrano, zdravila, obleke, gorivo, energijo in še mnoge druge dobrine.

Tudi biotska raznovrstnost Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izjemna. Na 459 hektarih velikem območju najdemo več kot 700 različnih rastlinskih vrst, skoraj 500 vrst metuljev, 1.250 vrst gliv, 110 vrst hroščev, 100 vrsti ptic (od tega jih 70 tu gnezdi), 50 vrst pajkov, 45 vrst kačjih pastirjev, 25 vrst sesalcev, od tega 9 vrst netopirjev, 11 vrst plazilcev, 10 vrst dvoživk in 2 vrsti rakov – skupaj več kot 2.800 vrst živih organizmov!

Na nas je, da se zavemo, da je narava okoli nas edinstvena, dobili smo jo v dar od naših prednikov in takšno moramo zapustiti našim potomcem.

Bogastvo narave Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib si lahko ogledate v dokumentarni oddaji iz serije Naravni parki Slovenije, ki jo je Izobraževalni program Televizije Slovenija pripravil v letu 2021