Ste v mestnem parku Tivoli opazili ptičje krmilnice? Hranjenje ptic je priljubljena in pogosta aktivnost človeka širom Evrope in Amerike , še posebej v zimskem času.
A strokovnjaki pravijo, da krmljenje ptic nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje in ne povečuje njihovega preživetja, razen ob ekstremnih vremenskih pogojih.
Pri hranjenju ptic moramo biti pozorni predvsem na vrsto hrane, ki jo nastavimo in lokacijo ter čistočo krmilnice oziroma krmišča. Hranjenje ima lahko tudi negativne posledice na ptice, ki se jih pogosto ne zavedamo – poveča se možnost prenosa bolezni med pticami, možnosti plenjenja (mačke, ujede), trki s steklenimi površinami.
Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane. Najprimernejša hrana so semena (sončnice, proso, oves), oreščki (nesoljeni), pa tudi jabolka ter plodovi nekaterih dreves npr. jerebike. Hranjenje vodnih ptic (gosi, race, labodi, tukalice) se odsvetuje.
Največ bomo za ptice naredili, če v bližino svojega doma posadimo plodonosne drevesne in grmovne vrste, kot so šipek, črni bezeg, glog, skorš, mokovec, dren, robide in maline ter podobno.
Hranjenje ptic ima z izobraževalnega in ozaveščevalnega vidika velik pomen, ki vodi k boljšem razumevanju narave in razvijanju pozitivne zavesti do ptic in njihovega ohranjanja.
V Ljubljani velja Odlok, po katerem je na vseh javnih površinah prepovedano hranjenje prostoživečih živali, izjema je le Tivoli, kjer se dovoli hranjenje ptic in veveric.
Več informacij najdete na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS Birdlife Slovenija ter v priročniku Priporočila za hranjenje prostoživečih ptic.
