Cilj novih pravil je vse naravne in polnaravne ekosisteme na območju Evropske unije usmeriti v okrevanje. Cilj do leta 2030 je z obnovo zajeti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij.

Med predlaganimi cilji so tako na primer:

• Obrnitev trenda upadanja populacij opraševalcev do leta 2030 in povečanje njihovih populacij po tem letu.
• Zaustavitev zmanjševanja deleža zelenih površin v mestih do leta 2030 in 5 odstotno povečanje njihovega deleža do leta 2050.
• Najmanj 10 odstotna pokrovnost z drevesnimi krošnjami v vseh evropskih mestih in predmestjih.
• Dodatno povečanje deleža zelenih površin na račun novih in obstoječih stavb in druge infrastrukture.
• Splošno povečanje biotske pestrosti v kmetijskih ekosistemih in povečanje populacij travniških metuljev, ptic kmetijske krajine ter deleža organskega ogljika v tleh njivskih površin.
• Odstranitev ovir na vodotokih tako, da bi se do leta 2030 vsaj 25.000 km rek spremenilo v prosto tekoče reke.
• Splošno povečanje biotske pestrosti v gozdnih ekosistemih in izboljšanje povezljivosti gozdov, povišanje deleža odmrlega lesa, deleža raznodobnih gozdov, povečanje populacije gozdnih ptic in zalog organskega ogljika v gozdnih tleh.

Da bi bilo cilje ob upoštevanju nacionalnih razmer možno doseči, pravila od držav članic zahtevajo, da pripravijo nacionalne načrte za obnovo.

Kako resno je uničevanje ekosistemov in zakaj bi bilo prav odreagirati takoj?

Številna poročila, ki povzemajo glavne izsledke znanstvenih raziskav na področju ohranjanja narave, med drugim navajajo:

• 81 % zavarovanih življenjskih prostorov v Evropski uniji je v slabem stanju, od katerih se stanje 36 % naglo poslabšuje in le 9 % se stanje izboljšuje.
• Vsi evropski ekosistemi – tako naravni, polnaravni, kot tisti močno spremenjeni – so predmet velikih pritiskov in sprememb, ki so predvsem posledica podnebnih sprememb in prekomernega vnosa hranil, npr. s prekomerno rabo pesticidov in vnosom drugih kemikalij; intenziviranje rabe tal in sprememba rabe povzročata izgubo življenjskih prostorov.
• Na širšem območju Zahodne, Srednje in Vzhodne Evrope se je delež mokrišč od leta 1970 do danes prepolovil. Kar 84 % šotišč, ki so ključna kot rezervoarji vode in zalogovniki ogljika v tleh, je v neugodnem varstvenem stanju.
• V zadnjih 12 letih so se populacije rib v Evropi zmanjšala za 71 % in populacija dvoživk za 60 %.
• Splošno stanje gozdov v Evropski uniji je označeno kot slabo.
• Ekosistemi z intenzivno kmetijsko rabo so med najbolj ogroženimi.

Izsledki raziskav potrjujejo, da se vsak evro, ki ga vložimo v obnovo narave, odrazi v povračilu investicije med 8 in 38 €, odvisno od ekosistema in koristi, ki jih zagotavljajo t.i. ekosistemske storitve v dobro delujočih ekosistemih.

Poleg predloga za obnovo poškodovanih ekosistemov in vrnitev vloge naravi na območju celotne Evrope je Evropska komisija sočasno predlagala še drug pionirski predlog in sicer zmanjšanje uporabe pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.