Kljub temu je že v prvem letu obstoja in delovanja upravljavske službe tega zavarovanega območja narave slednja potrdila več mikrolokacij, kjer je bila na terenu opažena vinska trta. Po prvih preverbah pri kolegih z Gozdarskega inštituta Slovenije je bila aktualna celo domneva, da bi lahko šlo za t.i. divjo vinsko trto (Vitis vinifera subsp. sylvestris), divjega sorodnika žlahtne vinske trte v Sloveniji.

Divja trta je bila nekoč razširjena v evropskih gozdovih, a je zaradi različnih vplivov iz naravnih habitatov skoraj v celoti izginila. Divja podvrsta je preživela ledeno dobo v majhnih refugijih – območja z izoliranimi populacijami – in se od tam razširjala skozi gozdove. Nekaj naravnih populacij evropske divje trte se je ohranilo le v majhnih ločenih populacijah na Madžarskem, v Nemčiji, na Hrvaškem in v Bosni in Herzegovini.

Na podlagi posameznih poročanj o lokalnem pojavljanju divje vinske trte v Sloveniji (Piltaver, 2007) je bil med leti 2019 in 2022 izveden monitoring. Uspevanje rastlin je bilo potrjeno na petih različnih rastiščih v gozdovih v Sloveniji. Primerki so bili najdeni na treh lokacijah ob reki Savi, eni lokaciji ob reki Dragonji in eni lokaciji v vasi Žusem, ki se nahaja 25 km od Celja (Perko in sod., 2022; 2023).

Ohranjanje obstoječih znanih populacij divje vinske trte je pomembno tako z vidika njene razmeroma visoke odpornosti proti številnim povzročiteljem okužb žlahtne vinske trte, kakor tudi visoke tolerantnosti proti poplavam.

Primerki vinske trte, ki smo jih v letu 2018 opazili na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so bili na podlagi podrobnejših analiz, ki so bile izvedene pod vodstvom prof. dr. Stanka Vršiča, v letošnjem letu prepoznani kot sorta Oberlin Noir. Gre za enega najstarejših hibridnih križancev z začetka 20. stoletja, nastal je kot rezultat križanja ameriške sorte V. riparia in francoske sorte gamay noir.

Porajajo se zanimiva vprašanja, kot so, kdaj in s čigave strani je bila sorta Oberlin Noir prvič sajena na območju današnjega krajinskega parka? Ali je vinska trta prisotna še kje drugje v gozdnem predelu krajinskega parka oziroma morda tudi v drugih predelih Slovenije?

viri:

• Krmelj, V. (2012): Rožnik. Ljubljana, Založba ZRC.
• Perko, A., Trapp, O., Maul, E., Röckel, F., Piltaver, A., Vršič, S. (2022): First description of wild grapevine (Vitis vinifera spp. sylvestris) locations in Slovenia. XIII. International Symposium on Grapevine Breeding and Genetics, Pioneering Wines (PIWIs) - Innovation and Tradition, Abstract Book, Julius-Kühn-Archiv. https://doi.org/10.5073/20220612-152952.
• Perko, A., Maul, E., Röckel, F., Trapp, O., Piltaver, A., Vršič, S. (2023): Vitis silvestris: divji sorodnik žlahtne vinske trte v Sloveniji. 7. Posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov, 2023.
• Piltaver, A. (2007): O stari trti iz Vinj. Proteus (Letn. 69, št. 9/10, maj-jun. 2007, str. 390-399).