V osrednjem delu krajinskega parka, v dolini med slemenoma Malega in Velikega Rakovnika načrtujemo odstranjevanje drevesne in grmovne zarasti v naravnem rezervatu Mali Rožnik. Naravovarstveni ukrep je nujen za preprečevanje njegovega nadaljnjega zaraščanja.

Naravni rezervat Mali Rožnik se zarašča
Naravni rezervat Mali Rožnik ali Rakovniško barje je eno redkih ohranjenih prehodnih barij. Slednja predstavljajo prehodno obliko med nizkimi in visokimi barji. Za razliko od nizkih in visokih barij, prehodna barja hranil ne pridobivajo zgolj s poplavnimi vodami in podtalnico, temveč tudi z deževnico. V njih svoj življenjski prostor najdejo različne vrste živali, rastlin, gliv in drugih organizmov. Mnoge izmed teh uspevajo le na neonesnaženih območjih, s stoječo ali počasi tekočo vodo.

S sprejetjem Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je bil leta 1984 Mali Rožnik razglašen za naravni rezervat, kot naravna vrednota državnega pomena. S tem je rezervat pridobil poseben naravovarstveni status, kar pomeni da smo se zavezali k njegovemu varovanju in ohranjanju.

Zaradi spremenjenih razmer na osrednjem območju prehodnega barja, predvidoma predvsem zaradi sprememb hidrološkega režima v preteklosti, se Mali Rožnik v zadnjih desetletjih zarašča z drevesno in grmovno vegetacijo. Zaraščanje je sicer naraven proces, s katerim se gozd vrača na ozemlje, kjer je nekoč že obstajal. Ukrep odstranjevanja drevesne in grmovne zarasti je zato nujen, da preprečimo nadaljnjo zaraščanje in na ta način prispevamo k ohranjanju naravnega rezervata.

Sodelovanje z lastniki gozdov, gozdarji, naravovarstveniki in izvajalci

Naravovarstveni ukrep odstranitve drevesne in grmovne zarasti na območju Malega Rožnika je bil načrtovan z lastniki gozdov, Zavodom RS za varstvo narave in Zavodom za gozdove Slovenije. Odkazilo dreves je potekalo skupaj z lastniki, revirnim gozdarjem, službo Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter izvajalcem sečnje – podjetjem Tisa d.o.o.