Ohranjena območja narave in druge zelene površine v Ljubljani nudijo izjemne možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.
Med njimi je tudi biotsko zelo raznolik Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Večji del krajinskega parka prekriva gozd, na vzhodnem delu pa leži največji mestni park Tivoli, ki se dotika središča mesta. Območje Krajinskega parka je zelo pomembno z vidika varstva naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. Je najbolj obiskan krajinski park v Sloveniji.
Narava v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izjemno pestra. Beležimo skoraj 3.000 vrst organizmov kot so rastline, glive in živali. Med njimi je 100 vrst ptic in 25 vrst sesalcev!
Prihajamo v obdobje leta, ko bodo različne prostoživeče živali v naravi imele mladiče. Nekatere živijo v gozdu, druge v krošnjah dreves, nekatere med njimi so vezane na vodne površine v parku. Videti družinico ali mladičke katere od prostoživečih živali je nedvomno izjemno doživetje, ki smo ga lahko deležni praktično v središču prestolnice. Če želimo ta privilegij ohraniti, je pomembno, da živali še posebej v tem delu leta ne vznemirjamo, jih ne hranimo in da imamo pse pod popolnim nadzorom.
Kako lahko z našim obiskom prispevamo k ohranjanju in uživanju narave v mestu?
Ko obiščemo park, se zavedajmo:
- Tudi narava v mestu je živa in se kot taka odziva na nas. Ko jo obiščemo, za seboj puščamo večje ali manjše sledi. Na našo prisotnost se odzivajo tudi živali, ki zaradi umikanja pred nami (in našim psom) porabljajo energijo, spomladi pa lahko ogrožamo življenje mladčev.
- V naravi smo gosti. Ne glede na to, v čigavi lasti je, smo tam le na obisku.
- Krajinski park je dostopen vsem. Zato se lahko v njem srečamo z različnimi obiskovalci. Srečamo se lahko z delavci, športniki ali sprehajalci, ki imajo različne naloge, potrebe in želje.
- Lastniki psov se moramo zavedati, da narava močno nagovarja pasje nagone. V Krajinskem parku ni dovoljeno sprehajati psa, ne da bi ga imeli na povodcu.
Zato, ko obiščemo Krajinski park, se zavedajmo, da si ga delimo z naravo in tudi z drugimi obiskovalci. Vanj prihajamo z različnimi nameni in pričakovanji. Pomembno je, da se tega zavedamo in smo ob tem, kar v parku počnemo, obzirni do narave, drugih obiskovalcev in lastnikov zemljišč ter ljudi, ki v parku živijo in delajo.