Na ta dan opozarja na pomen vseh gozdov, vsako leto pa izberejo drugo temo. V letu 2020 je ta »Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili!«
Po podatkih ZN je v gozdovih 80 % življenja na kopnem. Zanje je značilna izjemna prepletenost različnih vrst organizmov in njihovih življenjskih prostorov. Nekatere med njimi poznamo, druge manj. Zavedati pa se moramo, da so med seboj neposredno ali posredno odvisni. Bolj kot kadarkoli prej pa danes vemo, da smo od zdravega gozda odvisni tudi mi.

Slovenija je v tem pogledu postavila izjemne temelje, saj gozdu priznavamo visok, tudi pravno določen status. Je naravno bogastvo! Zanj zakonodaja določa pogoje za njihovo rabo, kar je zapisano v Ustavi RS. Je tako pomemben del našega življenjskega prostora, da mora biti dostop do njega prost (1)!

Med mnogimi funkcijami, ki jih gozd opravlja, je tudi funkcija ohranjanja biotske pestrosti (2). Ta oblikuje splet življenja, katerega sestavni del smo in od katerega smo popolnoma odvisni. V slovenskih gozdovih še vedno živijo vrste, ki jih drugje po Evropi ni več. Nekatere smo iztrebili, druge pa so izginile zaradi izgube ali sprememb njihovih življenjskih prostorov. In prav pestrost živega, ekosistemska, vrstna in genetska, je ključna za odpornost gozdov na vplive, kot so posledice podnebnih sprememb. Poleg teh, so krčitve gozdov, njihova degradacija in vpliv invazivnih tujerodnih vrst med glavnimi grožnjami gozdu.

Slovenski gozdovi so izjemno pestri. V njih najdemo več kot 70 različnih drevesnih vrst, več kot polovico slovenskih gozdov pa je v območju Natura 2000 (3).
Ohranjanje biotske raznovrstnosti pa je tudi eden od temeljnih ciljev zavarovanja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib in naloga vseh nas (4). In gozd v temu parku je pester (5)! Gozdni prostor predstavlja večino zavarovanega območja in v sebi skriva številne organizme, med njimi tudi ogrožene vrste in njihove življenjske prostore.

Smo v času, ko ni potrebno posebej poudarjati pomena gozda za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja. Gozda, do katerega je dostop prost, je v naši bližini in ki je tako biotsko raznovrsten, da se lahko prilagaja spremenjenim okoljskim pogojem.

Viri:

(1) Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove. Vir: Zakon o gozdovih
(2) Ekološke funkcije gozdov. Vir: Zakon o gozdovih
(3) Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Vir: www.natura.si
(4) Ustava RS.

(5) Publikacija Zakladi sredi mesta - Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib