Kako lahko svoje ravnanje v naravi, npr. ob sprehodu po mestnih gozdovih, prilagodimo, da čim manj vznemirjamo živali?

Dnevi so vse krajši in z nizkimi temperaturami se približujejo tudi prave zimske razmere.

Tako kot večina ljudi v jesenskem in zimskem času začuti potrebo po počasnem umirjanju, tudi nekatere vrste prostoživečih živali v tem obdobju omejuje svoje aktivnosti na najnujnejše.

Za razliko od nekaterih ptic selivk, ki zimski čas preživijo npr. v toplih krajih, številne vrste živali hladno polovico leta preživijo na istem območju kot sicer. Neugodne razmere, ko v naravi težje pridejo do hrane, predstavljajo za živali veliko preizkušnjo. Nekatere vrste, kot so npr. ježi, zato zimo praviloma prespijo.

Drugim vrstam, npr. polhom, medvedom in netopirjem, se zniža telesna temperatura ter upočasni njihova presnova. Spet tretja skupina vrst, npr. srne, se pozimi združujejo v trope. Strategija preživetja neugodnih zimskih razmer pri srnah, ki so toplokrvne živali, je čim manj gibanja in nepotrebnega porabljanja energije.

Vsaka dodatna poraba energije srn, npr. ob begu pred psi, ki niso na povodcu, je zanje lahko tudi usodna. Prostoživeče živali motimo tudi večerni in predvsem nočni rekreativci, ki za varnejše gibanje uporabljamo svetilke. Nepričakovana svetloba namreč živali še dodatno vznemirja.

Za dobrobit živali idr. skupin organizmov naredimo veliko že, če v kar največji meri uporabljamo javne poti. Morda bo komu že misel na to, da si deli prostor s prostoživečimi živalmi, polepšala zimski sprehod.