Hranjenje ptic je v Sloveniji priljubljena in razmeroma razširjena aktivnost, ki jo ljudje praviloma izvajamo zato, da z dodatnimi viri hrane pomagamo pticam v težavnih zimskih razmerah. Velika motivacija za hranjenje je tudi opazovanje ptic, saj jih s hranjenjem približamo našim domovom in tako lažje opazujemo iz zavetja našega doma.

Želja, pomagati drugim ljudem oziroma drugim organizmom, s katerimi si delimo skupen življenjski prostor, je lahko v mnogih pogledih odraz naše dobronamernosti in plemenitosti. Pri naših prizadevanjih za ohranjanje in večjo preživetveno sposobnost ptic je dobro vedeti, da razen ob ekstremnih vremenskih pogojih krmljenje pticnima posebnega pomena za njihovo ohranjanje in ne povečuje njihovega preživetja.

Nosilnost okolja – npr. razpoložljivost hrane, ustreznih mest za gnezdenje ipd. - določa, kolikšno število ptic (npr. labodov) je po naravni poti lahko prisotnih na določenem območju. Tako kot druge živali si tudi ptice hrano znajo poiskati same v naravi.

V Mestni občini Ljubljana velja odlok¹, po katerem je na vseh javnih površinah prepovedano hranjenje prostoživečih živali. Izjema je mestni park Tivoli, kjer je hranjenje ptic in veveric v izobraževalne in ozaveščevalne namene tradicionalno dovoljeno.

Na mestih, kjer je hranjenje ptic dovoljeno, bodimo pozorni na vrsto hrane, ki jo nastavimo, in lokacijo ter čistočo krmilnice. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane. Najprimernejša hrana so semena (sončnice, oves, proso), oreščki (neslani), jabolka in drugi plodovi dreves, npr. plodovi jerebike.

Hranjenje vodnih ptic (gosi, labodi, race, tukalice) je odsvetovano, v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pa ni dovoljeno!

Za ptice bomo največ naredili, če v bližino svojega doma posadimo plodonosne grmovne in drevesne vrste, kot so črni bezeg, dren, glog, jerebika, mokovec, maline, robide, skorš in npr. šipek.

Več informacij lahko najdete na spletni strani Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.