Vsako leto 2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč. Na ta dan so leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeli Konvencijo o mokriščih, ki so mednarodnega pomena – t.i. Ramsarkso konvencijo.
Letošnje praznovanje poteka pod sloganom: Čas je za obnovo mokrišč!
Kaj so mokrišča?
Pod pojmom mokrišče označujemo različna življenjska okolja, ki jim je skupno to, da so bolj ali manj povezana z vodo. Sem sodijo tekoče in stoječe vode na kopnem in v obalnem morju, območja s sladko ali slano vodo, na zemeljskem površju ali pod njim. Ločimo občasna ali stalna mokrišča, naravnega ali umetnega nastanka. Mokrišča so zelo raznolika življenjska okolja - reke, rečne mrtvice, izlivi rek, jezera in kraška polja, visoka in nizka barja, mokrotni travniki, poplavni gozdov, soline. Med mokrišča umetnega nastanka uvrščamo glinikope in peskokope ali pa kale za napajanje živine na Krasu.
Na Ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo: »Mokrišča so danes na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji. Od leta 1700 je izginilo več kot 80 % mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 %. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 %, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 %. Izginjanje mokrišč povzročajo človekove dejavnosti kot so izsuševanje in zasipavanj mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe«.
V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib imamo več območij, ki jih lahko opredelimo kot mokrišča. Med mokrišča uvrščamo Koseški bajer in Tivolski ribnik, naravna rezervata Mali Rožnik (Rakovniško barje) in Mostec ter potoke Glinščica, Pržanec in številni manjši potoki.
Pomen mokrišč
Mokrišča opravljajo številne pomembne funkcije: so naravni vodni zbiralniki, vodo prečiščujejo, preprečujejo poplave, blagodejno vplivajo na okoliško mikroklimo in blažijo podnebne ekstreme.
Mokrišča, še posebej barja, delujejo v času obilnih padavin kot spužve, ki vpijajo in shranjujejo presežek padavin, ter na ta način zmanjšujejo vpliv poplav, v sušnem obdobju pa vodo oddajajo in tako hladijo okolico.
Mokrišča delujejo kot ponor ogljikovega dioksida, saj za uspevanje mikroorganizmov in zelenih rastlin iz ozračja srkajo toplogredni plin ogljikov dioksid, v ozračje se skozi proces fotosinteze sproščajo kisik.
Mokrišča so vir dobrin in nudijo dom številnim organizmom, med katerimi so tudi številne redke in ogrožene vrste. Mokrišča so priljubljena območja za rekreacijo in sprostitev, prav tako pomembni sta tudi njihova estetska in izobraževalna funkcija.
Ogroženost mokrišč
Kljub temu so danes mokrišča na seznamu najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ljudje na mokrišča pogosto gledamo kot na nepomemben, odvečen, manj vreden del narave.
Letošnje praznovanje poteka pod sloganom »Čas je za obnovo mokrišč!« Sekretarjat Ramsarske konvencije poziva k ukrepom za ohranitev mokrišč, k premišljenemu in trajnostno naravnanemu upravljanju in varovanju mokrišč pred izginotjem ter k obnovi tistih mokrišč, ki smo jih degradirali.
Obnova mokrišč
Prav vsa mokrišča so pomembna – velika in majhna, a na podlagi kriterijev, ki jih določa Ramsarska konvencija, je bilo do sedaj na seznam mednarodno pomembnih lokalitet vključenih več kot 1.600 mokrišč, med njimi tudi tri slovenska: Cerkniško jezero z okolico, Sečoveljske soline in Škocjanske jame.
Eden prvih pilotnih projektov celovite obnove mokrišč v Sloveniji je bil Projekt LIFE Narava - Obnova in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok.
Naravni rezervat Škocjanski zatok je primer uspešne obnove degradiranega mokrišča. Po industrijski degradaciji območja v 80. letih preteklega stoletja je bila izvedena zahtevna in obsežna obnova za vzpostavitev prvotnega stanja. Obsegala je predvsem ureditev in povečanje sladkovodnih, morskih in brakičnih oziroma polslanih življenjskih okolij. Območje je danes oaza miru na pragu Kopra, privlačna za tiste, ki želijo spoznavati in doživljati naravo. Izjemna vrstna pestrost, še posebej ptic daje območju velik naravovarstveni pomen. Škocjanski zatok je danes eno izmed jeder trajnostnega razvoja Kopra in njegove okolice; prispeva k boljši kakovosti življenja ljudi in kot rezervat v urbani okolici povečuje dodano vrednost mesta Koper s prostorskega vidika.
Sedem koristi obnove mokrišč:
- Oživitev biotkse raznovrstnosti
- Obnavljanje zaloge vode
- Skladiščenje ogljika
- Blaženje negativnih vplivov ekstremnih vremenskih pojavov
- Izboljšanje življenjskih pogojev lokalnih prebivalcev
- Možnosti za ekološki turizem
- Izboljšanje dobrega počutja
Več informacij:
Živi z Naturo 2000 - Obnova mokrišč je ražja od njihovega ohranjanja
