Razvoj zavarovanih območij in njihovo rabo praviloma prilagajamo ohranjanju vrst in življenjskih prostorov (t.i. habitatov). Posebno podlago za takšno ravnanje imamo tudi v zakonodaji. Pri načrtovanju razvoja stremimo k temu, da poznamo in upoštevamo tudi življenjske zahteve kar največ vrst organizmov, saj bi v nasprotnem, če bi upoštevali le izbrane, lahko spregledali življenjske potrebe glavnine na območju prisotnih vrst. Premalo celovita obravnava območja bi lahko privedla v slabšanje stanja v naravi, izvornih razlogov pa morda niti ne bi prepoznali.

Pri upravljanju zavarovanih območij narave je tako ena od ključnih nalog pregledno in sistematično vodenje podatkovnih zbirk. Upravljavci pridobivamo podatke tudi sami, vendar naše delo pravo moč dobi šele v sodelovanju z zunanjimi strokovnjakinjami in strokovnjaki ter z aktivnim vključevanjem splošne javnosti.

Ena od taksonomskih skupin za katere upravljavci vodimo in zbiramo podatke so tudi ptice. Prva inventarizacija ptic (to je podroben seznam vseh znanih vrst ptic z nekega območja), je bila za območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib narejena v letu 2005, ko je bila evidentirana prisotnost 99 vrst ptic (Mihelič, 2005). Skozi leta se naše poznavanje območja izboljšuje. Trenutno imamo evidentiranih 114 vrst ptic, kar je 15 več kot leta 2005.

V letu 2023 smo na območju krajinskega parka prvič evidentirali prisotnost taščične penice (Sylvia cantillans). Gre za eno od osmih v Sloveniji živečih vrst penic. Z izjemo žametne penice so vse ostale penice izrazite selivke. Pri penicah je zanimiva popolna menjava peres, vse odrasle penice to menjavo opravijo na območju Evrope. K poznavanju razširjenosti te skupine ptic so skozi leta zbiranja podatkov ključni del prispevali predvsem ornitologi, prednostno člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, DOPPS.

Podatek o opažanju taščične penice z območja Koseškega bajerja nam je posredoval gospod Bojan Bratož, ki nam že več let posreduje informacije o opažanjih različnih vrst organizmov z območja krajinskega parka.

Ob tej priložnosti vabimo in pozivamo k posredovanju opažanj organizmov z območja krajinskega parka (vključno s fotografijami in opisi lokacij) tudi vas!
Pridobljeni biološki podatki, kot so npr. podatki o pojavljanju vrst ptic, bodo v prihodnje vključeni tudi v novo nastajajoč državni naravovarstveni informacijski sistem NarcIS.

Prosimo, da vaša opažanja posredujete na naslov: luka.sparl@vokasnaga.si ali info.kptrsh@vokasnaga.si

Skupaj lahko vedenje o življenju na območju krajinskega parka in drugih značilnostih tega območja še izboljšamo ter tako posredno prispevamo tudi k dvigu pomena ohranjanja narave širše.