A veter ni le nagajivi kradljivec naših pokrival.

Ima zelo pomembno nalogo pri raznašanju peloda dreves in drugih rastlin, ki pri razmnoževanju računajo na njegovo sapo. Imenujemo jih vetrocvetke.

Strategija opraševanja z vetrom je zelo uspešna v odprtih življenjskih prostorih. Veliko pionirskih drevesnih vrst, kot so vrba, trepetlika ali breza, ki so značilne za začetne razvojne oblike gozda, se razmnožujejo s pomočjo vetra.

Pelod (moška spolna celica) je nežen in lahek, saj je tako enostavno prenosljiv z vetrom in ga ta lahko ponese na daljše razdalje do ženskega cveta iste drevesne vrste. Spomladi ga lahko opazimo kot rumen prah, ki se odlaga na površinah.

Ljudem, ki imajo občutljiv imunski sistem, cvetenje vetrocvetk povzroča alergije na cvetni prah. Odzovejo se s kihanjem, solzenjem oči, izcedkom iz nosu, nekateri tudi bolj burno.

Opraševanje z vetrom je zelo nezanesljivo. Ženski cvet, podobno kot naša igra s pokrivalom, lahko konča s pelodom, čemur sledi oploditev, ali brez, kar pomeni, da se iz cveta ne bo razvilo seme. Zato vetrocvetke proizvajajo velike količine peloda, saj s tem povečajo možnost za oploditev.

Cvetovi vetrocvetk so nevpadljivi, ne proizvajajo medičine in ne dišijo. Vseeno niso povsem nezanimivi za žuželke. Cvetni prah ali pelod je namreč pomembna hrana za čebele.

Prašniki in pestiči v cvetovih vetrocvetk segajo daleč ven iz cveta in so na ta način bolj izpostavljeni vetru. Ženski cvetovi so v igri opraševanja z vetrom lovilci, zato so njihovi pestiči pogosto lepljivi, saj s tem povečajo možnost ulova v zraku letečega peloda. Moški cvetovi so običajno dolge prašne nitke, s katerih lahko že nežna spomladanska sapa otrese, in na ta način v zrak sprosti, oblak cvetnega prahu.

Nekatere drevesne vrste kot sta topol in vrba ter grmovne vrste kot je leska, cvetijo pred olistanjem. Bi znali razložiti zakaj?