Danes poznamo približno 280.000 rastlinskih vrst in več kot dva milijona živalskih vrst, tu so še glive, alge, bakterije. Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi, saj pri nas najdemo okoli 24 tisoč vrst rastlinskih in živalskih vrst, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45 in 120 tisoč. Poleg tega živi v Sloveniji 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst – torej takšnih, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Vsi ti kazalci Slovenijo uvrščajo med biotsko najbogatejša območja Evrope.

V predindustrijski dobi je bil vpliv človeka na naravo razmeroma majhen. V zadnjih desetletjih pa se je biotska raznovrstnost v Evropi močno zmanjšala. Urbanizacija, razvoj infrastrukture, intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo ter druge človekove aktivnosti so pripeljale do izgube ali zmanjšanja vrst in njihovih habitatov. Spremembe so bile najbolj izrazite v človeku lažje dostopnih delih in tistih območjih, ki so z vidika gospodarskega izkoriščanja manj zanimivi (npr. mokrišča).

Vodilna misel letošnjega Mednarodnega dneva biotske raznovrstnosti je »Naša biotska raznovrstnost, naša hrana, naše zdravje«. Vodilna misel nas spodbuja, da razmislimo o odvisnosti naših prehranskih sistemov, prehrane in zdravja od biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov. Posledice upada biotske raznovrstnosti se kažejo v siromašenju prehranskih virov, klimatskih spremembah, ujmah in nestabilnosti našega življenjskega okolja.

Tudi biodiverziteta Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izjemna. Na 459 hektarih velikem območju najdemo več kot 700 različnih rastlinskih vrst, skoraj 500 vrst metuljev, 153 vrst gliv, 112 vrst hroščev, 102 vrsti ptic (od tega jih 70 tu gnezdi), 52 vrst pajkov, 45 vrst kačjih pastirjev, 12 vrst plazilcev, 10 vrst dvoživk, 8 vrst netopirjev in 2 vrsti rakov – skupaj več kot 1500 vrst živih organizmov!

Na nas je, da se zavemo, da je narava okoli nas edinstvena, dobili smo jo v dar od naših prednikov in takšno moramo zapustiti našim potomcem.