Večina dvoživk se razmnožuje spomladi ali zgodaj poleti. Razvojni krog dvoživk se začne v vodi. Pri repatih dvoživkah je oploditev notranja, pri brezrepih – žabah, je ta zunanja.

Oplojenim jajčecem dvoživk, odloženim v vodo, rečemo mrest. Različne vrste dvoživk imajo mreste različno oblikovane. Nekatere jajčeca nanizajo v nitke, druge jih odložijo v skupkih.

Iz oplojenih jajčec se razvijejo ličinke, pogosto jim rečemo kar paglavci. Ličinke najprej dihajo s škrgami, v vodi se premikajo s pomočjo repa, počasi rastejo in se razvijajo.

Pred prehodom iz vode na kopno poteka preobrazba. Spremeni se izgled živali, rep se zmanjša, razvijejo se okončine, najprej zadnje noge, potem sprednje. Spremeni se tudi način dihanja. Ličinke v vodi dihajo s škrgami, odrasle živali dihajo s pljuči, pa tudi preko kože. Zato je pri prenašanju dvoživk še toliko bolj pomembno, da se jih dotikamo previdno in z golimi rokami.

Bolj natančen opis razvoja tako repatih dvoživk kot tudi brezrepih oz. žab si lahko preberete na povezavi Centra za kartografijo favne in flore.

V razvoju dvoživk poznamo tudi nekatere izjeme. V alpskem svetu, tudi v Sloveniji, najdemo planinskega močerada. Pri tej vrsti samica skoti popolnoma razvite mladiče. Temu strokovno rečemo viviparija. Gre za prilagoditev na mrzlo okolje, v katerem ta vrsta živi.

Danes je po svetu znanih več kot 6.000 vrst dvoživk. Njihovo zanimivo življenje preučujejo herpetologi. Če vas zanimajo dvoživke, ali njim sorodni plazilci, se lahko pridružite Herpetološkemu društvu.