Danes poznamo približno 280.000 rastlinskih vrst in več kot dva milijona živalskih vrst, tu so še glive, alge, bakterije. Slovenija ta dan obeležuje od leta 1996, ko je postala pogodbenica Konvencije o biotski raznovrstnosti.

Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v Evropi, saj pri nas najdemo okoli 25.000 vrst živih organizmov, ocene vseh potencialnih vrst pa se gibljejo med 45 in 120 tisoč.

V Sloveniji živi tudi 800 živalskih in 66 rastlinskih endemičnih vrst – torej takšnih, ki jih najdemo le pri nas in nikjer drugje na svetu. Vsi ti kazalci Slovenijo uvrščajo med biotsko najbogatejša območja Evrope.

V predindustrijski dobi je bil vpliv človeka na naravo razmeroma majhen. V zadnjih desetletjih pa se je biotska raznovrstnost v Evropi močno zmanjšala. Urbanizacija, razvoj infrastrukture, intenzivno kmetijstvo in gozdarstvo ter druge človekove aktivnosti so pripeljale do izgube ali zmanjšanja vrst in njihovih habitatov. Spremembe so bile najbolj izrazite v človeku lažje dostopnih delih in tistih območjih, ki so z vidika gospodarskega izkoriščanja manj zanimivi (npr. mokrišča).

Tudi biotska raznovrstnost Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je izjemna. Na 459 hektarih velikem območju je bilo do sedaj evidentiranih več kot 3.000 vrst organizmov. Med njimi je več kot 1250 vrst gliv, 700 različnih rastlinskih vrst, 580 vrst metuljev (od tega 58 dnevnih metuljev), 117 vrst hroščev, 140 vrst drugih žuželk, 113 vrst ptic (od tega vsaj 70 gnezdilk), 36 vrst kačjih pastirjev, 28 vrst rib in piškurjev, 25 vrst sesalcev (od tega 12 netopirjev), 12 vrst plazilcev, 12 vrst dvoživk in 2 vrsti rakov.

Na nas je, da se zavemo, da je narava okoli nas edinstvena, dobili smo jo v dar od naših prednikov in takšno moramo zapustiti našim potomcem.

Bogastvo narave Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib si lahko ogledate v dokumentarni oddaji iz serije Naravni parki Slovenije, ki jo je Izobraževalni program Televizije Slovenija pripravil v letu 2021.