Letošnje praznovanje Svetovnega dne Zemlje je že petdeseto po vrsti. Gre za globalni dogodek, ki letos poteka v luči podnebnih sprememb in podnebnih ukrepov.
Podnebne spremembe sodijo med najpomembnejše izzive s katerimi se soočamo na Zemlji, od podnebnih ukrepov pa bo v veliki meri odvisna ohranitev pogojev, ki omogočajo življenje na tem planetu in s tem ohranitev človeštva.
Zemlja je eden od osmih planetov v našem osončju. Tretja v vrsti od Sonca in peta po velikosti. Od svojega nastanka pred približno 4,57 milijarde let je prešla skoz številne geološke in biološke razvojne faze. Zemlja je edini trdni planet našega osončja, edini planet, ki ima na svoji površini tekočo vodo in edini za katerega je znano, da je na njem življenje, kot ga poznamo.
Namen današnjega dne je opozoriti na enkratnost planeta na katerem živimo in na njegovo ranljivost. Vsak od nas lahko prispeva kamenček v mozaik obzirnega odnosa do njega, npr. z odgovornim ravnanjem z odpadki, varčevanjem s pitno vodo in z varčevanjem z energijo. Naš odnos do Zemlje kažemo tudi z odgovornim ravnanjem do narave in živih bitij, s katerimi si ga delimo.
Nujne so aktivnosti za vzdržen razvoj, z zavedanjem kako enkratno in hkrati ranljivo je ravnovesje planeta na katerem živimo. In štejejo tudi majhna dejanja, ki jih naredimo posamezniki z željo za boljšo prihodnost in blaginjo na našem planetu.
Še nekaj iz zgodovine praznovanje dneva Zemlje: leta 1969 je na UNESCO-vi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell predlagal dan spomina na Zemljo in za datum praznovanja predlagal prvi pomladni dan, torej 21. marec (leta 1970). Ta dan je kasneje potrdil tudi takratni Generalni sekretar OZN U Thant. A mesec dni kasneje je ameriški senator Gaylord Nelson za Dan Zemlje predlagal 22. april 1970.
Od leta 1970 so 22. aprila Dan Zemlje praznovali večinoma po Združenih državah Amerike, dokler ni okoljevarstvenik Denis Hayes leta 1990 dogodek prenesel na globalno raven.
Več informacij na spletni strani Earthday.
