Kadar se moški cvetovi nahajajo na drugem drevesu kot ženski cvetovi govorimo o dvodomni drevesni vrsti. Sem se uvršajo na primer vrbe in topoli.

Pri enodomnih vrstah kot je gorski javor, pa se na drevesu nahajajo tako moški kot ženski cvetovi. Ženski in moški cvetovi se ločijo po barvi in obliki. Poleg enospolnih cvetov lahko v naravi pri drevesnih vrstah kot je češnja in druga sadna drevesa najdemo tudi dvospolne cvetove.

V moških cvetovih nastaja droben, običajno rumen prah imenovan pelod. Pelod ima v svetu rastlin enako vlogo kot semenčice pri živalih. V njem je shranjen moški del navodil za nastanek novega drevesa. Pri živalih ta navodila vsebujejo podatke o telesnih značilnostih, kot je na primer barva kožuha, medtem ko pri drevesih določajo obliko krošnje ali odpornost na določeno vrsto bolezni. Ko pelod pristane na ženskem cvetu, se moškim navodilom pripojijo ženska navodila čemur pravimo oprašitev ali v svetu ljudi in živali oploditev. Iz oprašenega ženskega cveta se nato razvije seme oziroma plod.

Toda kako pelod iz moškega cveta sploh zaide na ženski cvet?

Drevesa imajo različne »ženitvene posrednike« kot so veter, živali ali voda. Večina naših iglavcev (smreka, jelka, bori) svoj pelod raznaša s pomočjo vetra, zato jih imenujemo vetrocvetke. Opraševanje z vetrom je precej nezanesljivo, zato te vrste proizvajajo velike oblake peloda, da ga nekaj zagotovo najde pot do ženskih cvetov.

Drevesa kot sta češnja, divji in pravi kostanj, se razmnožujejo s pomočjo živali. Njihov pelod je lepljiv, da se lahko prilepi na živali. Drevesa živalske posrednike peloda privabljajo z barvo in vonjem cvetov.

Ob naslednjem obisku narave opazujte krošnje dreves. Bi znali z opazovanjem cvetov in njihove oblike ugotoviti ali se drevo razmnožujejo z vetrom ali s pomočjo živali?