Domov > VARSTVO NARAVE > Glive

Glive

V Sloveniji uspeva vsaj 3100 vrst gliv. Govorimo o makromicetah, to so glive, ki jih opazimo s prostim očesom. Če prištejemo še vse tiste vrste, ki tvorijo očem nevidna trosišča, se hitro približamo 5000 vrstam. Gre za izjemno vrstno pestrost, ki je posledica številnih dejavnikov. Med glavnimi dejavniki so nedvomno sonaravno gospodarjenje z gozdovi, velika mozaičnost krajine in raznolikost habitatov.

Tudi za območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib sta glavni značilnosti velika gozdnatost ter obstoj različnih drevesnih vrst in habitatov. Pričakovana vrstna pestrost gliv tu vendarle ni med najvišjimi, saj imamo le malo ohranjenih ekstenzivnih travnikov, malo je tudi skrbno gospodarjenih in negovanih gozdov, ki omogočajo rast številnim mikoriznim vrstam gliv.

Poznavanje gliv na tem območju je slabo, zato je ena od prioritetnih nalog upravljalca inventarizacija gliv celotnega območja.

Z vidika varstva gliv sta najpomembnejši območji v Krajinskem parku naravna rezervata Mostec in Mali Rožnik, ki sta med redkimi ohranjenimi prehodnimi barji, se pravi mokrišči, kjer uspevajo zelo specifične vrste rastlin, gliv in živali. Mnoge izmed teh uspevajo le na povsem neonesnaženih območjih, s stoječo ali počasi tekočo vodo. Njihov obstoj lahko ogrozi že najmanjši vnos pesticidov ali drugih toksinov v tla, tudi v vplivnem območju v neposredni bližini. Razširjenost takšnih vrst daje temu območju prav poseben naravovarstveni pomen. Vendar je pomen ohranjanja takih območij veliko širši. Za prebivalce in obiskovalce Ljubljane je pomemben predvsem vidik zagotavljanja čiste pitne vode, svežega zraka in možnosti rekreacije in sprostitve v urbanem okolju našega glavnega mesta.

Pogostejši in pomembnejši rodovi in vrste gliv na tem območju so:

  • Golobice (Russula sp.)
  • Mlečnice (Lactarius sp.)
  • Gobani (Boletus sp.)
  • Čeladice (Mycena sp.)
  • Sehlice (Marasmius sp.)
  • Mraznice (Armillaria sp.)
  • Žvepleni lepoluknjičar (Laetiporus sulphureus)
  • Smrekova kresilača (Fomitopsis pinicola)
  • Pisana ploskocevka (Trametes versicolor)
  • Navadna cepilistka (Schizophyllum commune)
  • Močvirska kapica (Mitrula paludosa)
  • Oranžna potočka (Vibrissea truncorum)
  • Potočna žebljarka (Cudoniella clavus)
Snaga Javno podjetje d.o.o.,
Povšetova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 4779 792
Elektronska pošta: info.kptrsh@snaga.si
Snaga Javno podjetje d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.