Domov > VARSTVO NARAVE > Glive

Glive

V Sloveniji evidentirano uspeva vsaj 5.235 vrst gliv (Ogris, 2021). Od teh ima skoraj 3.000 vrst tudi slovensko poimenovanje (Poler in sod., 1998; ZGDS, 2001). Za območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je skupno evidentirano pojavljanje vsaj 2.100 vrst gliv (Ogris, 2019; lastni podatki).

Obiskovalcem gozdov, travnikov, pašnikov idr. življenjskih okolij, kjer uspevajo glive, so najbolj poznane t. i. makromicete – to so glive, katerih trosnjake oz. gobe lahko opazimo s prostim očesom. V nadaljevanju navajamo gobe, ki jih lahko najpogosteje opazimo na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Pozimi rastoče zimske panjevke (Flammulina velutipes) uspevajo na trohnečih panjih listavcev. V času zimske odjuge se predvsem na trohnečem lesu bukev pojavljajo bukovi ostrigarji (Pleurotus ostreatus). Zgodaj spomladi nižinske predele gozda krasijo rdeče obarvane čašice (Sarcoscypha sp.), na mokrotnih tleh mokrišč se pojavljajo številne majhne zaprtotrosnice, kot so npr. kelihovci (Ciboria sp.), lončevke (Mollinia sp.), kosmičevke (Lachnellulla sp.) in kocinovke (Dascyphella sp.). Marca in aprila se na gozdnih tleh pojavijo prve rdečelistke (Entoloma sp.), skledice (Peziza sp.), čeladice (Mycena sp.), korenovci (Gymnopus sp.) in gobe iz družine tintark (Coprinaceae). Pozno spomladi lahko v gozdovih opazimo prve livke (Clitocybe sp.), stožke (Conocybe sp.), žveplenjače (Hypholoma sp.), črnivke (Psathyrella sp.) in na najbolj toplih legah tudi prve golobice (Russula sp.), mlečnice (Lactarius sp.) ter gobane (Boletus sp.). Jeseni pričnejo rasti prve polževke (Hygrophorus sp.), kolobarnice (Tricholoma sp.), koprenke (Cortinarius sp.), grive (Ramaria sp.), na kislih gozdnih tleh se v večjem številu pojavljajo tudi ježki (Hydnum sp.), ježevke (Hydnellum sp.), lisičke (Cantharellus sp.), trobente (Craterellus sp.) in sehlice (Marasmius sp.).

Z naravovarstvenega vidika sta najpomembnejši dve skupini gliv. Prva so glive, ki značilno uspevajo na zelo starih drevesih in so t. i. pokazateljice starorastnih gozdov. Na območju krajinskega parka tako še vedno uspevajo vrste, kot so npr. roseči luknjevec (Pseudoinonotus dryadeus), jetrasta cevača (Fistulina hepatica) in vonjava zlatoluknjičarka (Auriporia aurulenta). Druga skupina so glive, vezane na mokrotna tla prehodnih barij in njihovih povirij. Mnoge izmed teh uspevajo le na neonesnaženih območjih, s stoječo ali počasi tekočo vodo. Njihov obstoj lahko ogrozi že najmanjši vnos pesticidov ali drugih toksinov v tla, tudi v vplivnem območju v neposredni bližini. Najbolj značilne vrste tovrstnih mokrotnih tal so npr. močvirska kapica (Mitrula paludosa), oranžna potočka (Vibrissea truncorum) in potočna žebljarka (Cudoniella clavus).

Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je skupno evidentiranih 71 ogroženih vrst gliv, od tega je potrjeno uspevanje 18 vrst, uvrščenih na Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv (Uradni list RS, št. 58/2011) in 46 vrst uvrščenih na Rdeči seznam gliv (Uradni list RS, št. 42/10).

Občutljivost gliv za zračno onesnaženje (npr. kisel dež), kemično onesnaženje tal, spremembo hidrološkega režima in načina rabe tal lahko s pridom uporabimo za prikaz stanja okolja. Pravimo, da so glive bioindikatorji stanja okolja. Velika vrstna pestrost in številčno pojavljanje njihovih trosnjakov so med drugim tudi odličen pokazatelj kakovostnega življenjskega okolja ljudi.

Glive na panjih (štorih)

Glive v mestnem parku Tivoli

Glive na travnikih in njivskih površinah

Srečanje mikologov - Ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih gozdovih

Vsem, ki vas zanima več, v branje predlagamo obširnejši zapis o glivah v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Viri:

Ogris N. (ur.). 2019. Podatkovna zbirka gliv Slovenije Boletus informaticus. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije (datum poizvedbe 10.07.2019).

Ogris, N. (ur.) (2021): Podatkovna zbirka gliv Slovenije Boletus informaticus: Poizvedba števila taksonov in števila vrst v zbirki. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije (16.11.2021).

Poler, A., Križaj, I., Vrščaj, D., Boh, A., Boh, P. B., Stropnik, Z. (1998): Seznam gliv Slovenije. Zveza gobarskih društev Slovenije. Ljubljana, 120 str.

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS, št. 42/10.

Šparl, L. (2016): Glive v sestoju črne jelše (Alnus glutinosa) na Turnišču pri Ptuju. Mag. delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo. 126 str.

Šparl, L.; Zupan, E. (2019): First records of two ascomycete fungi (Ascomycota) for Slovenia. Natura Sloveniae 21 (2): 5-11.

Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv. Uradni list RS, št. 58/2011.

Zveza gobarskih društev Slovenije (2001): Dodatek k SGS 1998. Pridobljeno dne 25. 10. 2021 s: https://www.gobe-zveza.si/literatura-mzs/

JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 5808 074
Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.