Tudi letos bomo izvedli obročkanje labodjih mladičev na Koseškem bajerju in sicer v torek, 7. julija 2020 ob 11h.
Obročkanje bodo izvedli predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Prirodoslovnega muzeja Slovenije (Slovenskega centra za obročkanje ptic).
Labodji par, ki gnezdi na Koseškem bajerju, je letos uspešno vzgojil šest mladičev. Danes smo v sodelovanju s predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic in člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije mladim labodom nadela identifikacijske obročke.
V Službi Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib redno spremljamo labodjo družino na Koseškem bajerju. Gnezditev je bila v preteklih letih manj uspešna, lani sta preživela le dva mladiča, zato smo letošnjega gnezditvenega uspeha izjemno veseli.
Oba labodja starša na Koseškem bajerju sta bila obročkana že v preteklosti, danes pa smo identifikacijske obročke namestili tudi letošnjim mladičem. Obročkanje ptic ima več kot 100 letno tradicijo, v Sloveniji ta dejavnost organizirano poteka od leta 1926. Danes slovenski obročkovalci, ki za svojo dejavnost potrebujejo posebno dovoljenje, delujejo v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije – Slovenskega centra za obročkanje ptic.
Glavni namen obročkanja ptic je preučevanje njihovega načina življenja, predvsem selitve. Tako smo s pomočjo obročkov ugotovili, da ste se januarja letos lanskoletna labodja mladiča zadrževala na travnikih v Hrašah, prenočevala pa sta na Zbiljskem jezeru.
Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica, saj nosi podatke o spolu, starosti ter podatek o datum in mestu obročkanja. Večje ptice, kot so labodi in štorklje, obročkamo na gnezdu, ko so še mlade in še ne letijo. Pri obročkanju ptico pregledamo, stehtamo, zabeležijo se tudi nekateri drugi biometrični podatki (npr. dolžina peruti).
Labod grbec je velika bela ptica z značilnim oranžnim kljunom in črno grbo nad njim. V vodi je ta velika ptica zelo elegantna, na kopnem pa deluje bolj nerodno. Labodi tehtajo več kot 10 kilogramov in sodijo med najtežje ptice, ki še lahko letijo. Pri vzletu si pomagajo tako, da nekaj metrov pretečejo po vodi.
