Domov > VARSTVO NARAVE > Rastline

Rastline

Na celotnem območju Krajinskega parka je, upoštevajoč literaturne vire, znanih 767 rastlinskih taksonov (praprotnic in semenk). Žal je od 19. stoletja do danes domnevno izumrlo vsaj 40 rastlinskih vrst, ki so tukaj nekoč uspevale. Od tega je pet vrst domnevno izumrlo po letu 2000, kar kaže, da je območje predmet hitrega spreminjanja. Ukrepanje, s ciljem ohranitve biotske pestrosti in izboljšanja ekološkega stanja habitatov, je zato prioritetnega pomena.

Botaniki so to območje začeli obiskovati že zelo zgodaj. Prve podatke o rastlinah z območja krajinskega parka je v letih 1762 in 1763, v obdobju njegovega poučevanja na ljubljanskem liceju v Ljubljani, prispeval jezuit Franz Ksaver Wulfen (Wulfen 1789, 1858).

Sredi 19. stoletja so območje obiskovali Fleischmann (1844, 1846), Deschmann (1850, 1868) in Plemel (1862), konec 19. stoletja je obširen seznam vrst, ki zajema kar 259 vrst praprotnic in semenk (vključno z nekaj mahovi), objavil Voss (1879, 1880, 1889).
Začetek 20. stoletja je na Kranjskem pripadel najboljšemu floristu tedanjega časa, Alfonzu Paulinu. V sklopu Flore exsiccate Carniolice je na območju današnjega krajinskega parka nabral ali omenil 279 vrst (Paulin 1901, 1902, 1904; Dolšak 1929, 1936; Wraber 1966), ob najdbi Loeselove grezovke, nove vrste za tedanjo Kranjsko, je temu območju namenil kar celotno poglavje (Paulin 1916), v katerem našteva številne že tedaj redke vrste.
V petdesetih in šestdesetih sta območje ob Večni poti večkrat obiskala Mayer (1950, 1952, 1954) in Wraber (1964, 1969, 1990), poseben pečat pa je pustil predvsem Leopold Zor, ki je floro območja opisal v številnih poljudno-znanstvenih člankih (Zor 1958, 1959, 1964, 1967, 1968, 1988, 2001) in pri tem našel skupno 256 rastlinskih vrst. Sredi sedemdesetih let je bukove, hrastove in kostanjeve gozdove na Rožniku popisal Piskernik (1973, 1977), barja ob Večni poti pa sta popisala Piskernik & Martinčič (1977).
Inventarizacijo flore dveh zavarovanih območij ob Večni poti, - Naravnega rezervata Mali Rožnik ali Rakovniškega barja in Naravnega rezervata Mostec ali Koseškega barja, ki obe ležita na južni meji evropskega areala barij - je prvi opravil Jogan (2003). V zadnjih letih so na območju potekale predvsem številne raziskave tujerodnih vrst (JOGAN & al. 2015; MARINŠEK & al. 2018), pomemben doprinos k poznavanju tukajšnje flore predstavljajo tudi podatki, ki so jih objavili MALOVRH (2018) in VREZEC & al. (2018).
JOGAN (2003) ugotavlja, da je na območju KP TRŠ znanih nekaj čez 400 rastlinskih vrst, za širše območje Mosteca (vključno s Kosezami) okoli 250 in na območju obeh naravnih rezervatov 183, od tega 48 vrst, ki so vezane na mokra in vlažna tla, in 14 ogroženih vrst, vpisanih na nacionalni Rdeči seznam.

S ciljem ugotovitve aktualnega ekološkega stanja in pregleda uspevanja vrst v Naravnem rezervatu Mali Rožnik, na mokrotnih travnikih ob vstopu v Mostec in mokrotnih travnikih v bližini Biološkega središča smo v letu 2021 izvedli inventarizacijo teh območij (Kocjan & Kocjan, 2021). Skupno je bilo popisanih 300 rastlinskih vrst, od katerih jih je zaradi ogroženosti 35 naravovarstveno pomembnih. Od teh je 30 vrst uvrščenih na Rdeči seznam. Uspevanje kar 19 od teh vrst je ugotovljenih prvič, preostalih 11 vrst je bilo ugotovljenih že v predhodni inventarizaciji (Jogan, 2003). Kar 5 vrst, ugotovljenih v prvi inventarizaciji iz leta 2003, je danes domnevno izumrlih. To so: kranjska sita (Eleocharis carniolica), kalužni šaš (Carex limosa), močvirska vijolica (Viola palustris), navadna mahovnica (Oxycoccus palustris) in širokolistni munec (Eriophorum latifolium).

V parku Tivoli se nahaja edini fenološki park v Sloveniji, kjer uspeva okoli 36 drevesnih vrst. Ob gozdnem robu parka Tivoli, na območju med Tivolskim gradom in Halo Tivoli, je klasično nahajališče evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea), ki je razglašeno kot naravni spomenik Pod Turnom.

Med rastlinskimi vrstami so bile nedavno na območju Krajinskega parka najdene naslednje vrste s slovenskega Rdečega seznama:

Kot prizadete vrste (E) so evidentirane: močvirska kačunka (Calla palustris), bradavičasta sita (Eleocharis mamillata), močvirska logarica (Fritillaria meleagris).

Kot ranljive vrste (V) so evidentirane: ostroluski šaš (Carex acutiformis), nenavadni šaš (Carex appropinquata), razmaknjenoklasi šaš (Carex distans), hostov šaš (Carex hostiana), kljunasti šaš (Carex rostrata), mehurjasti šaš (Carex vesicaria), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), vodna preslica (Equisetum fluviatile), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium), navadni pasji zob (Erythronium dens-canis), navadna božja milost (Gratiola officinalis), poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), močvirska nokota (Lotus uliginosus), navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum), močvirska kukavica (Orchis palustris), trizoba kukavica (Orchis tridentata), evropska gomoljčica (Pseudostellaria europaea), bela kljunka (Rhynchospora alba), rožmarinovolistna vrba (Salix rosmarinifolia), navadni objed (Succisella inflexa), barjanska vijolica (Viola uliginosa).

Kot nezadostno poznana vrsta (K) je bil evidentiran predalpski šaš (Carex randalpina) in kot vrsta zunaj nevarnosti (O1) navadna bodika (Ilex aquifolium).

Z upoštevanjem literaturnih virov in podatkov, ki jih je med leti 2010 in 2017 zbral Brane Dolinar ter podatki, ki sta jih tekom inventarizacije treh mokrišč in ob drugih priložnostih v krajinskem parku pridobila Kocjan & Kosič (2021) smo pridobili seznam ugotovljenih 767 vrst praprotnic in semenk, kar predstavlja najbolj celosten pregled flore krajinskega parka do sedaj.

Viri:

- Deschmann, K., 1850: Heleocharis carniolica Koch bei Laibach. Flora (Wien) 36: 568.

- Deschmann, K., 1868: Beiträge zur Landeskunde Krains. III. Ueber einige in jüngsten Zeit in Krain eingewanderten Pflanzen. Laibacher Zeitung (Ljubljana) 79: 571.

- Dolšak, F., 1936: Prof. Alfonza Paulina Flora exiccata Carniolica. Centuria XV.-XVIII. Prirodoslovne razprave (Ljubljana) 3 (3): 85−131.

- Fleischmann, A., 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Annalen der k.k. Landwirthschaft-Gesellschaft in Krain (Ljubljana) 6: 103–246.

- Fleischmann, A., 1846: Nachträge zur Flora Krains. Flora oder allgemeine botanische Zeitung (Wien) 29: 239–240.

- Jogan, N., 2003: Inventarizacija flore dveh zavarovanih območij na Rožniku. Poročilo. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 17 str.

- Jogan, N., S. Strgulc Krajšek & T. Bačič, 2015: Popis flore znotraj obvoznice mesta Ljubljana s poudarkom na tujerodnih invazivnih rastlinskih vrstah. Končno poročilo o izvedbi projektne naloge. Ljubljana, 70 str.

- Kocjan, J.M., Kocjan, D., 2021. Inventarizacija flore treh izbranih mokrišč v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Končno poročilo. Društvo za raziskovanje mokrišč Slovenije. 52 str.

- Malovrh, K., 2018: Pomladna flora Ljubljane kot izhodišče za poučevanje botanike v osnovni šoli. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Predmetno poučevanje, Ljubljana, 112 str. + priloge.

- Marinšek, A., M. de Groot, N. Ogris, L. Kutnar, A. Verlič, J. Kus Veenvliet, S. Rozman, 2018: Poročilo o popisu tujerodnih rastlin v urbanem gozdu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v sodelovanju s prostovoljci. Projekt LIFE ARTEMIS, poročilo o izvedbi akcije B4. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave in Zavod Symbiosis.

- Mayer, E., 1950: Prispevki k flori slovenskega ozemlja I. Univerza v Ljubljani, Botanični inštitut (Ljubljana), 10 str.

- Mayer, E., 1952: Prispevki k flori slovenskega ozemlja III. Biološki vestnik (Ljubljana) 1: 66–79.

- Mayer, E., 1954: Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja II. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 2: 7–44.

- Paulin, A., 1901: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam I. Centuria I. et II. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 1: 1–104.

- Paulin, A., 1902: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam II. Centuria II. et IV. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 1: 105–204.

- Paulin, A., 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam III. Centuria V. et VI. Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains 1: 215–308.

- Paulin, A., 1916: Die Schachtelhalmgewächse Krains und der benachbarten Gebiete Küstenlands. Carniola (Ljubljana) 2: 74–101.

- Piskernik, M., 1973: Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, lipovčevih in gabrovih gozdov v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 38 str. + priloge.

- Piskernik, M., 1977: Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 15 (1): 1–236.

- Piskernik, M. & A. Martinčič, 1977: Barja z rdečim borom in črno jelšo (Pinus sylvestris, Alnus glutinosa). In: Piskernik, M.: Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 15 (1): 188–189.

- Plemel, V., 1862: Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesmus (Ljubljana): 120−164.

- Voss, W., 1879: Materialien zur Pilzkunde Krains - I. Verhandlungen der k. k. zoologisch-botanischen Gesellschaft (Wien) 28: 65–127.

- Voss, W., 1880: Materialien zur Pilzkunde Krains - II. Verhandlungen der k. k. zoologisch-botanischen Gesellschaft (Wien) 29: 653–697.

- Voss, W., 1889: Florenbilder us den Umgebungen Laibachs. Jahrensbericht der Staats-Oberrealschule in Laibach fur das Schuljahr 1889 (Laibach), 1–53.

- Vrezec, A., Š. Ambrožič Ergaver & A. Kapla, 2018: Varstvo hrošča puščavnika v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pregled in označitev dreves. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 20 str.

- Wraber, T., 1964: Nekaj misli o varstvu narave, posebej še rastlinstva. Varstvo narave (Ljubljana) 2/3: 75–88.

- Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana, 239 str.

- Wulfen, F. X., 1789: Plantae rariores Carinthiacae. In: Jacquin, N. J.: Collectanea ad Botanicam, Chemiam et Historiam naturalem spectantia, cum figuris. 3: 3–166. Vindobonae

- Wulfen, F. X., 1858: Flora Norica phanerogama. Wien, [I-XIV] + 1−816.

- Zor, L., 1958: O flori močvirnatih predelov Ljubljane. Proteus (Ljubljana) 21 (1): 24–25.

- Zor, L., 1964: Brezstebelni ušivec. Proteus (Ljubljana) 27 (4-5): 130–131.

- Zor, L., 1967: Dolgolistna ostrica v Ljubljani. Proteus (Ljubljana) 30 (3): 88–89.

- Zor, L., 1968: O flori Ljubljane in njene bližnje okolice. Proteus (Ljubljana) 30 (4-5): 102–110.

- Zor, L., 1988: Zanimivo rastlinstvo ob Večni poti. Obzornik Prešernove družbe (Ljubljana) 5: 391−400.

- Zor, L., 2001: Močvirska vijolica v Ljubljani, družina vijoličevk .... Proteus (Ljubljana) 63 (7): 321.

JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 5808 074
Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.