Domov > Aktualno > Arhiv novic > Zakaj se drevesa smolijo?
10. 04. 2020
Zakaj se drevesa smolijo?

Drevesa izločajo smolo kot odziv na poškodbe drevesnih tkiv. Namen izločanja drevesne smole je odvračanje številnih rastlinojedih organizmov, žuželk, idr. patogenov od izpostavljenih mest.

Lahko hlapne fenolne substance v smoli privabljajo parazitoide ali plenilce organizmov, ki napadajo drevo.
V slovenskih gozdovih bomo smolo najpogosteje opazili na smrekah ali borovcih, kar lahko pogosto kaže na napad podlubnikov, teh je v Sloveniji več kot 90 vrst, mednje uvrščamo tudi lubadarje. Do izločanja smole lahko posredno prihaja zaradi fizičnih poškodb drevja, npr. poškodb pri sečnji in spravilu, pa tudi pri neprimerni rekreacijski rabi, gradnji, idr.

Kako prepoznamo drevesno smolo? Drevesne smole ne smemo zamenjati z drevesnim sokom (npr. brezova voda, javorjev sirup, ipd.), lateksom (npr. proizvodnja kavčuka) ali rastlinskimi sluzmi (npr. izločanje vodnih kapljic mesojedih rastlin). Vsem rastlinskim smolam je skupno naslednje: niso topne v vodi, na zraku se strdijo, niso del osnovnih fizioloških procesov v rastlinah, praviloma jih najdemo v lesnih vrstah rastlin, redkeje tudi v cvetovih zeli ter vršičkih ovijalk in grmovnih vrst.

Smola nastaja kot produkt oksidacijskih procesov hlapnih rastlinskih olj, v največji meri jo sestavljajo številni terpeni. Mnogi od teh so lahko hlapni, kar zaznamo kot prijeten vonj iglastega gozda. Uporabljamo jih za proizvodnjo eteričnih olj. Razgradnja terpenov je pomembna v številnih biotehnoloških procesih, tudi v bioremediaciji, to je proces čiščenja onesnaženega okolja s pomočjo živih organizmov. Nekatere smole vsebujejo tudi velik delež v vodi netopnih smolnih kislin. S segrevanjem nehlapnih oz. slabo hlapnih diterpenov v smoli dobimo tki. trdno smolo, bolje poznano pod imenom kolofonija. Po naravni poti se kolofonija pridobiva predvsem s prestrezanjem smole na deblih.

V zadnjih letih pridobiva drevesna smola vse večji pomen kot uporaben nelesni drevesni proizvod. Smole lahko nastanejo tudi z umetno sintezo. Takšne smole imajo nekatere lastnosti naravnih smol, a tudi povsem drugačno kemijsko sestavo.

Številne raziskave potrjujejo, da drevesna smola deluje antibiotično in antiseptično, s čimer zavira rast gliv, zmanjšuje izhlapevanje vode (oboje je ključno pri obrambi dreves pred organizmi). Na območjih, ki so izpostavljena občasnim, v enakomernih razdobjih pojavljajočih se požarom, je produkcija smole večja. Posledično je učinkovitejša tudi obramba pred podlubniki idr. rastlinojedi. To izkoriščamo v humani medicini, saj s svojimi učinkovinami smola spodbuja regeneracijo celic in tkiv, deluje protivnetno ter spodbuja krvni obtok.

Prvi zapisi o zdravilnosti drevesne smole segajo že v staro Grčijo, v čas Hipokrata (460–370 pr. n. št.) in Teofrasta (371-287 pr. n. št.), v času starega Rima je smolo uspešno uporabljal že Plinij starejši (23-79 n. št.), v Severni Ameriki so drevesno smolo za zdravljenje odrgnin in ureznin uporabljali že Indijanci.

Ali ste vedeli?
- Vsem dobro poznani propolis, ki je eden najbolj iskanih čebeljih proizvodov/pridelkov, sestavljajo številne smole dreves iz rodu topolov in različnih vrst iglavcev.

- Smolnato mazilo ali vsaj raztopljeno smolo si lahko naredite tudi sami. Zelo pomembno je, da nabirate smolo, ki je vsaj malo mehka, saj se takšna hitreje raztopi. Nabrano smolo je treba najprej raztopiti in prečistiti. To naredimo tako, da jo damo v poseben lonec, jo skoraj povsem prelijemo z oljem, ta lonec damo v drugega, ki je napolnjen z vodo, ter to počasi segrevamo kakšno uro ali dve.

- Dobro je vedeti, da olje topi smolo, uporabimo ga lahko tudi na smolnatih rokah, oblačilih ipd.

- Žvečilni gumi v nasprotju s splošnim prepričanjem ni sodobna iznajdba, ampak so ga ljudje žvečili že v mlajši kameni dobi. Na Finskem je študentka leta 2007 našla od 5500 do 6000 let staro žvečilko iz brezine smole.


- Nekateri ljudje so alergični na smolo. Zato uporaba mazila iz smole ni primerna za vsakogar, saj se lahko pojavijo neprijetno močno srbenje in drobni rdeči izpuščaji na koži.

- Iz smole iglavcev, pretežno iz smreke, izdelujejo terpentin, ki se še danes v veliki meri uporablja v industriji. Uporablja se kot topilo, npr. v proizvodnji oljnih barv in lakov, vir organskih spojin in tudi kot antiseptično sredstvo v proizvodnji čistil.

- Smola iglavcev in drugih vrst dreves se na zraku strdi, nastane trdna prozorna snov, ki sčasoma fosilizira in nastane tki. jantar. Ta je cenjen kot nakit, izjemna je njegova pričevalna vrednost, ki jo prepoznavamo skozi številna arheološka izkopavanja. Jantar namreč omogoča ohranitev več tisočletij starih struktur in organizmov. S pomočjo ostankov jantarja je znanost pojasnila evolucijo dinozavrov, ptic, ipd., kar bi bilo brez več tisočletij ohranjenega materiala oteženo ali celo nemogoče.

Viri:

Drevesna smola. Pridobljeno s: https://www.bodieko.si/drevesna-smola (dostopano 09. 04. 2020).

Giri, S. K. in sod. (2008): Natural Resins and Gums of Commercial Importance – At a Glance. Indian Institute of Natural Resins and Gums. Bangali Baboo. 43 str.

Hood, S. in sod. (2015): Low-severity fire increases tree defense against bark beetle attacks. Ecology 96(7): 1846-1855.

How Resins Protect Trees and Increase Tree Value. Pridobljeno s: https://www.thoughtco.com/what-are-tree-resins-1343409 (dostopano 09. 04. 2020).

Langenheim, J. (2003): Plant Resins: Chemistry, evolution, ecology, and ethnobotany. Timberpress. Portland.

Leonhardt, S. D. in sod. (2011): Tree Resin Composition , Collection Behaviour and Selective Filters Shape Chemical Profiles of Tropical Bees (Apidae: Meliponini). PLoS ONE 6(8): e23445. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0023445

Na Finskem izkopali žvečilni gumi iz drevesne smole iz kamene dobe. Pridobljeno na: https://www.dnevnik.si/263893 (dostopano 09. 04. 2020).

Resin. Pridobljeno s: https://en.wikipedia.org/wiki/Resin (dostopano 09. 04. 2020).

Resin. Pridobljeno s: https://www.britannica.com/science/resin (dostopano 09. 04. 2020).

Resin. Pridobljeno s: https://www.sciencedirect.com/topics/agricultural-and-biological-sciences/resin (dostopano 09. 04. 2020).

Resins. Pridobljeno s: https://www.fs.fed.us/wildflowers/ethnobotany/resins.shtml (dostopano 09. 04. 2020).

Simone-Finstrom, M. & Spivak, M. (2010): Propolis and bee health: the natural history and significance of resin use by honey bees. Apidologie 41: 295-311.

Smrekova smola. Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Smrekova_smola (dostopano 09. 04. 2020).

The Difference Between Tree Sap & Tree Resin. Pridobljeno s: https://sciencing.com/difference-between-tree-sap-tree-resin-12296179.html (dostopano 09. 04. 2020).

Tree resin and its uses. Pridobljeno s: https://skilledsurvivor.com/tree-resin-and-its-uses/ (dostopano 09.04.2020).

Vilanova, C. in sod. (2014): Selecting Microbial Strains from Pine Tree Resin: Biotechnological Applications from a Terpene World. PLoS One 9(6): e100740.



JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 4779 792
Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.