V gozdovih Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib imajo poglavitno vlogo ekološke in socialne funkcije gozdov, zato je, za učinkovito varstvo vseh treh evropsko prioritetnih vrst (kačji pastir - veliki studenčar, hrošč - močvirski krešič in potočni rak - navadni koščak) smiselna omejitev sečnje in drugih gozdnogospodarskih aktivnosti, v območju habitata teh vrst, le na najnujnejše varstvene in sanacijske ukrepe. Padla drevesna debla mehkolesnih vrst je smiselno pustiti ob vodotokih, saj nudijo ustrezen habitat predvsem močvirskemu krešiču.

Še posebej neugodno je nastajanje večjih odprtih površin ob potokih, ki so opredeljeni z vplivnim območjem 50 m od potoka. Za dolgoročno ohranitev koščaka je ključna ohranitev naravnih strug potokov, kar vključuje prepoved regulacije in hitrega odvodnjavanja potokov, ki bi imelo za posledico izsuševanje obrežnega pasu, kakor tudi urejanje brežin znotraj con, ki lahko bistveno poslabšajo habitat koščaka oziroma celo uničijo habitat močvirskega krešiča.

Na območju je priporočljivo izogibanje nasadom neavtohtonih iglavcev, npr. smrek (Picea abies), saj le ti bistveno prispevajo k zakisanju podlage in posledično tudi vode.

Predstavitev s konference, katere osrednja letošnja tema je bila "Gozd in voda", si lahko ogledate tukaj. Po objavi v zborniku konference, bomo delili tudi razširjen povzetek, ki smo ga pripravili za konferenco.