Domov > Aktualno > Arhiv novic > Pričela se je obnova drevoreda med Gostilno Čad in vilo Marije Vere
12. 03. 2019
Pričela se je obnova drevoreda med Gostilno Čad in vilo Marije Vere

Ob makadamski poti, ki vodi od Gostilne Čad mimo vile Marije Vera proti Tivoliju, je nekoč stal drevored navadnih divjih kostanjev, ki je bil tesno povezan z nastankom širšega in ožjega parkovnega prostora Tivolija.

Zaradi odmiranja divjih kostanjev in posledičnega ogrožanja varnosti sprehajalcev in prometa, je bila večina dreves v minulih letih odstranjena.

Danes se pričenja obnova drevoreda. Zasadili bodo 18 dreves iz rodu lip, s čimer se zagotavlja dolgoročna ekološka in estetska vloga drevoreda. V skladu s smernicami Zavoda RS za varstvo narave se bodo ohranila tudi obstoječa drevesa divjih kostanjev, dokler bodo še vitalna, s ciljem dolgoročnega ohranjanja hrošča puščavnika. Puščavnik večinoma naseljuje dupla starih dreves, tudi navadnega divjega kostanja in lipe, zato so ta drevesa izredno pomembna za ohranjanje tivolske populacije te ogrožene vrste hrošča.

.


Podrobnejše informacije o izvedbo naravovarstvenega ukrepa ponovne vzpostavitve drevoreda:

Ob makadamski poti, ki vodi od Gostilne Čad mimo vile Marije Vera proti Tivoliju, je nekoč stal drevored navadnih divjih kostanjev (Aesculus hippocastanum L.). Z vlogo sprehajališča, ki vodi do starega gostišča, je bil tesno povezan z nastankom širšega in ožjega parkovnega prostora Tivolija. Nahaja se v širšem zavarovanem območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na območju ekosistemske naravne vrednote lokalnega pomena Rožnik - Šišenski hrib - Koseški boršt s habitati zavarovanih in ogroženih vrst v Ljubljani, ki so tudi nacionalnega pomena. Drevored poteka ob med vojnama urejenih peščenih poteh znotraj območja kulturne dediščine – kulturne krajine Rožnika in Šišenskega hriba. Povezan je tudi s klasičnim delom parkovne zasnove Tivolija. Večina dreves je bila v minulih letih zaradi odmiranja, ki je ogrožalo varnost sprehajalcev in prometa na tej poti, odstranjena.

Preliminarni rezultati spremljanja prisotnosti evropsko ogrožene vrste hrošča puščavnika (Osmoderma eremita), ki ga za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izvaja Nacionalni inštitut za biologijo pod vodstvom doc. dr. Ala Vrezca, so pokazali, da bi bili posamezni osebki tivolske populacije lahko tudi v tem delu krajinskega parka. Puščavnik sodi med tako imenovane saproksilne vrste, torej vrste, vezane na odmirajoč ali odmrl les. Te vrste so v Evropi ena najbolj ogroženih skupin organizmov. Puščavnik večinoma naseljuje dupla starih dreves, tudi navadnega divjega kostanja in lipe (Tilia sp.), zato so ta drevesa izredno pomembna za ohranjanje tivolske populacije puščavnika in je ustrezno upravljanje tukajšnjih drevoredov ključno.

Pri pripravi predloga naravovarstvenega ukrepa ponovne vzpostavitve drevoreda, katerega cilj je dolgoročno ohranjanje habitata puščavnika, smo za mnenje o ponovni nasaditvi divjih kostanjev – glede na bolezni, ki pestijo to drevesno vrsto – prosili prof. dr. Majo Jurc z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Prof. dr. Maja Jurc je v novembru 2018 pregledala lokacijo drevoreda in ugotovila, da je v nekdanjem drevoredu še šest starejših dreves navadnega divjega kostanja in pet panjev te drevesne vrste v razkroju. Stoječa drevesa so bila ocenjena kot nevitalna, neustrezno oblikovana, s poškodovanimi debli. Na enem od panjev so bili ocenjeni simptomi kostanjevega bakterijskega skorjemora (Pseudomonas syringae pv. aesculi) - KBS. To je bolezen, ki je poleg listne sušice divjega kostanja (Guignardia aesculi), pepelovke divjega kostanja (Erysiphe flexuosa), listnega zavrtača divjega kostanja (Cameraria ohridella) in metulja (Zeuzera pyrina) močno prizadela to drevesno vrsto do te mere, da jo je izjemno težko ohranjati. Hkrati debla stoječih dreves še niso bila razkrojena do te mere, da bi že nudila ustrezen habitat puščavniku. Zaradi navedenih dejavnikov, ki lahko prizadenejo divje kostanje, je njihov estetski potencial za zasaditev drevoredov zmanjšan, zato je prof. dr. Jurc predlagala, da namesto divjih kostanjev drevored obnovimo z vrsto iz rodu lip. Drevesa iz rodu lip so namreč ustrezen habitat za puščavnika. Nekatera raziskave kažejo, da puščavnik preferira prav lipe (Oleksa in sod., 2007. Host tree preferences of hermit beetles (Osmoderma eremita Scop., Coleoptera: Scarabaeidae) in a network of rural avenues in Poland. Polish Journal of Ecology 55(2):315-323).

Ker gre za rod dreves, ki je ob dotični sprehajalni poti že prisoten in ni množično zastopan v zalednem gozdu ter je potencialno primeren za dolgoročno ohranjanje populacije hrošča puščavnika, smo obnovitev drevoreda z lipami predlagali lastnikoma zemljišča ter Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za mnenje smo prosili tudi Oddelek za varstvo okolja in Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet pri Mestni občini Ljubljana.

Organizacije, službe in lastniki so se strinjali, da je navkljub vlogi navadnega divjega kostanja pri oblikovanju značilnosti krajine krajinskega parka vpliv navedenih biotskih dejavnikov na to vrsto verjetno prevelik, da bi bila dolgoročno zagotovljena ekološka in estetska vloga drevoreda. Zato smo se strinjali, da divje kostanje nadomestimo z vrsto iz rodu lip.
Pomemben prispevek k izvedbi naravovarstvenega ukrepa sta imela lastnika zemljišča, gospod Jože Čad in gospa Marija Čad, ki sta dovolila obnovitev drevoreda za dobrobit prebivalcev Ljubljane in obiskovalcev krajinskega parka.
Obnovitev drevoreda in njegovo nego bo v skladu z dogovorom med lastnikoma in podjetjem Snaga spremljala Služba Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, dela pa bo izvajala v skladu z arboristično stroko Snagina delovna enota za vzdrževanje in urejanje zelenih površin pod vodstvom certificiranega arborista Nejca Praznika.
Zasadili bodo 18 dreves iz rodu lip (Tilia x europaea 'Pallida'), ki jih bo dobavilo podjetje Tisa, d. o. o. V skladu s smernicami Zavoda RS za varstvo narave pa bomo ohranili obstoječa drevesa divjih kostanjev dokler bodo še vitalna in ne bodo nevarna za obiskovalce. Kasneje jih bomo postopno nadomestili z mladimi lipami. Kultivar lip je hitrorastoči in ozkokrošnjati, saj je razmik med drevesi v tem drevoredu le pet metrov. Predlagan je bil s strani arborista Nejca Praznika, ki pri Snagi skrbi za mestna drevesa in bo skrbel za strokovno izvedbo del in nege dreves v prihodnje.

Snaga Javno podjetje d.o.o.,
Povšetova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 4779 792
Elektronska pošta: info.kptrsh@snaga.si
Snaga Javno podjetje d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.