V idealnem svetu 8 milijard ljudi pomeni tudi 8 milijard priložnosti za bolj zdravo skupnost. Vendar izhodišče žal ni in nikoli ni bilo za vse enako. Zagotavljanje pravic in enakih možnosti za vse ni pomembno le, ko govorimo o dostopu do hrane, javnega zdravstva, dostojnem zaslužku ipd., temveč je poglavitnega pomena tudi na drugih področjih, ki posredno oziroma neposredno vplivajo na kakovost naših življenj.

Eden od ukrepov, h katerim kot upravljavci zavarovanega območja narave stremimo, je zagotavljati nemoten dostop in uporabo zelenih površin našim obiskovalcem in uporabnikom parka.

Eno najbolj znanih načel na tem področju 3-30-300 ponazarja, da naj bi imeli od vsakega doma vselej možnost opazovati vsaj tri drevesa, v soseskah naj bi bila zagotovljena 30 % pokritost krošenj dreves in največ 300 metrov od doma naj bi imeli dostop do najbližjega javnega parka oziroma drugih zelenih površin.

Podobno kot nekatere druge evropske države ima tudi Slovenija na področju zagotavljanja zelenih površin za svoje prebivalce še precej neizkoriščenih priložnosti.

Naraščanje števila prebivalcev ne prinaša le izziva zagotavljanja vedno novih zelenih površin, temveč je za porazdelitev obiskovalcev in zmanjšanje pritiska na nekatera občutljiva območja, kot so npr. naravni rezervati, obisk v javnih parkih nujno tudi dinamično usmerjati.