Domov > Aktualno > Arhiv novic > Ob svetovnem dnevu čebel
20. 05. 2020
Ob svetovnem dnevu čebel

Na svetu bi težko našli deželo, ki je tako tesno povezana s čebelarstvom, kot je ravno Slovenija. V Sloveniji je okoli 10.000 čebelarjev, kar nas postavlja v sam svetovni vrh čebelarstva.

Pri čebelah ne poznamo pasem, temveč so zastopane v rasah. Pasma je plod selekcijsko vzrejnega dela človeka, oblikovanje rase je drugačno, gre za naravni proces prilagajanja vrste dolgotrajnim naravnim dejavnikom.

Iznajdba premakljivega satja, sprva so ga predstavljale premične letvice in kasneje okvirji, je omogočala pregledovanje panjev in odvzemanje medu, ne da bi bilo treba pri tem čebele pomoriti, kot je bila praksa pri čebelarjenju z nepremičnim satjem. Odmevnim iznajdbam je sledil razvoj različnih panjskih sistemov po svetu. Novi panji so pomembno vplivali tudi na arhitekturo čebelnjakov, kar še posebno velja prav za Slovenijo.

Čebelarstvo ima s svojimi proizvodi velik pomen, vloga čebel pri opraševanju poljščin in sadnih vrst je še večja. Sadno drevje zacveti prej, kot je v preteklosti, kar je posledica toplih pomladi. V preteklih letih so toplim pomladnim dnem sledile spomladanske pozebe, ki so prepolovile proizvodnjo medu v Sloveniji. Razmere v čebelarstvu so se poslabšale tudi s spremembami v kmetijstvu. Obstoj čebel še dodatno ogrožajo podnebne spremembe. Ob številnih ogrožujočih dejavnikih, se zavedajmo, da lahko čebelam pomaga prav vsak in ne le čebelarji.

Sajenje medovitih rastlin, pozna košnja travnikov, takrat, ko večina vrst že odcveti, uporaba biotičnih – čebelam prijaznih – fitofarmacevtskih sredstev in vzdrževanje pestre mozaične krajine ni pomembno le za obstoj čebel, niti pestrost organizmov v splošnem, temveč tudi in predvsem za naše zdravje, dobro počutje in vzdržno upravljanje z naravnimi viri.

Na skrajni zahodni strani mestnega parka Tivoli v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib že vse od leta 2017 stojijo čebelji panji. Postavila sta jih čebelarja Damir Škraban in Živa Lebar. Načrt za stojišča so zasnovali študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana je, v sklopu Seminarja Dešman, nastalo šest urbanih čebelnjakov in tri čebelja stojišča. Občina, ki je bila leta 2017 in 2019 razglašena za čebelam najprijaznejšo občino v Sloveniji, je to območje vključila v Čebeljo pot, vanjo bo v prihodnosti vključen tudi bližnji čebelnik.

V svetovnem čebelarstvu sta najbolj razširjeni rasi kranjska in italijanska čebela. Čebele kranjske rase so v primerjavi z drugimi rasami zelo dolgožive. Kranjska čebela oz. sivka je pri nas avtohtona. Slovenci smo lahko ponosni na njo.


Povzeto in prilagojeno po viru:
Ivan Esenko (2018): Svet čebel: o čebelah in čebelarstvu v Sloveniji. Založba Družina. 239 str.

JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 4779 792
Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.