Domov > Aktualno > Arhiv novic > Kaj vemo o gozdnih tleh?
08. 04. 2020
Kaj vemo o gozdnih tleh?

Tla so bistveni del okolja in temelj življenja v kopenskih ekosistemih. So naravna tvorba in prostor, kjer se stikajo in medsebojno vplivajo litosfera, atmosfera, hidrosfera in biosfera. Vse življenje na kopnem je odvisno od tal – brez tal ne more biti življenja in tal ne brez življenja.

Tla so sestavljena iz preperine kamnin, kaminskega drobirja, humusa in živega sveta. Po zgradbi so sestavljena iz slojev oz. horizontov, ki se razlikujejo po lastnostih. Vrsta horizontov in njihova razporeditev v prerezu tal so diagnostični znak za različne vrste – tipe tal. Tla so rezultat tlotvornih dejavnikov (matična podlaga, relief, klima, organizmi, čas) in rezultat tlotvornih procesov (razpad mineralov, tvorba humusa, migracija hranil). Nastajanje tal je sicer različno glede na vrsto kamnine, vsekakor je zelo počasen proces in ga merimo najmanj v tisočletjih. Tako je vsako uničenje tal dokončno, saj nastanek novih presega čas trajanja človeške civilizacije.

Gozdna tla nudijo življenjski prostor velikemu številu organizmov - glivam, rastlinam, živalim in različnim skupinam mikroorganizmov. Očem so dokaj skrit in zato slabše raziskan/poznan del gozda. Njihova vloga pri delovanju gozda in kroženju snovi v gozdnih ekosistemih je izjemno pomembna. Na stanje gozdov in na procese v gozdu oz. gozdnih ekosistemih vpliva rodovitnost gozdnih tal, stopnja njihove onesnaženosti, puferska sposobnost, zmožnost zadrževanja vode itn. Gozdna tla v gozdovih na območju MOL predstavljajo 11.650 ha oz. 42 % površine občine.

V zmernem pasu Evrope imajo gozdna tla praviloma poudarjen značilno temno rjavo oz. črno obarvan A-horizont, ki je močno humozen. Humus bistveno vpliva na lastnosti tal. Omogoča dobro in obstojno strukturo (oreškasto, grudičasto ali celo mrvičasto), zelo poveča sposobnost tal za vezavo elementov in izmenjavo hranil (poveča kationsko pa tudi anionsko izmenjalno kapaciteto), poveča filtrne sposobnosti tal za talne delce, zračnost tal, sposobnost razgradnje, nevtralizacije in transformacije škodljivih snovi, zelo povečuje sposobnost tal za zadrževanje vode. Pomen humusa za rodovitnost ter lastnosti dobro humoznih tal so poznali že v starem Egiptu in Grčiji, kjer so humus imenovali eliksir življenja.

Gozdna tla so ključen in nenadomestljiv sestavni del gozdnega ekosistema. Nudijo oporo rastlinam, oskrbujejo rastline z vodo in hranili, pomembno vplivajo na odziv rastlin in produkcijo biomase. Ključna so tudi z vidika kroženja hranil, za zadrževanje in filtriranje padavin, velik je tudi njihov potencial za vezavo ogljika, kar polovica ogljika v gozdu je uskladiščena v tleh, in blaženje učinka tople grede oz. podnebnih sprememb. Njihova rodovitnost omogoča ukoreninjenim rastlinam, da so za svojo rast in razvoj preskrbljene z vodo, hranili in talnim zrakom.

Do danes so gozdna tla zvečine ohranila prvobitno naravno zgradbo in raznovrstnost. Od kmetijskih tal se bistveno razlikujejo. Za razliko od njivskih tal, pri katerih so prvotni zgornji horizonti zaradi obdelovanja premešani in homogenizirani v eno samo plast – ornico, je za gozdna tla značilna velika pestrost talnih razmer z relativno ohranjenimi talnimi horizonti in podhorizonti, v katerih ni neposredno umetno vnesenih kemičnih snovi.

Zaradi vplivov gospodarjenja z gozdovi in gozdnimi tlemi ter vplivov okoljskih dejavnikov na njih, so gozdna tla lahko degradirana (npr. kot posledica steljarjenja), v tleh lahko potekajo procesi zakisovanja in evtrofikacije. Ti procesi so še posebej intenzivni v področjih z imisijami onesnažil v okolici glavnih prometnic, v območjih z intenzivnimi kmetijskimi aktivnostmi, v okolici industrijskih centrov, termoenergetskih objektov in mest, divjih odlagališč, itn. Vsi našteti vplivi pomembno vplivajo na stanje gozdnih tal in gozda kar je še posebej pomembno na vodovarstvenih območjih. Pomemben delež gozdnih tal (25 %) je na vodovarstvenih območjih, tam njihovo stanje neposredno vpliva na količino in kakovost vodnih virov.

Ali ste vedeli?
Generalno gledano so gozdna tla najobsežnejša in najgloblja v borealnih gozdovih in gozdovih, kjer je hitrost dekompozicije počasna. Nasprotno najdemo najlažja in najplitvejša gozdna tla v tropskih deževnih gozdovih, kjer je hitrost dekompozicije zelo hitra.
Ali ste vedeli?
Tekom prvih 15 let razvoja gozdnih tal, po poseku, so le ta glavni vir hranil. Nekatere raziskave potrjujejo, da znaša povprečni svetovni vnos dušika v gozdna tla do 800 kg/ha /leto. V tem zgodnjem obdobju razvoja gozda dosega poraba dušika kvečjemu polovico proizvedenega. Približno po 15 letih se proces obrne in tako gozdna tla postanejo pomemben ponor hranil, predvsem ogljika, hranila in organska snov se namreč nalagajo. Pokrovnost oligotrofnih rastlinskih vrst – to je vrst, ki živijo na s hranili revnih tleh, - se v evropskih gozdovih zmanjšuje, kar je posledica povečane dekompozicije dušikovih spojin, kot posledica vse večje evtrofikacije gozdov. Dostopnost hranil v gozdnih tleh je ogrožena z vsakim večjim posegom v gozdna tla, kot npr. sečnje in priprave tal, ki spreminjata delež vnosa in dekompozicije organskih snovi.
Ali ste vedeli?
Mikrobne združbe v mešanih gozdnih sestojih so bolj odporne na okoljske spremembe, kot npr. povečan vnos klorovodikovih ali bakrovih spojin, v primerjavi z monokulturami ene same vrste.
Zapomnimo si.
Čedalje bolj se uveljavljajo spoznanja, da so tla izjemno pomembna za delovanje celotnega okolja. Večje zavedanje o pomenu tal za okolje, kakovost življenja in dobrobit človeštva, je pomemben korak k spremembi odnosa do varovanja tal kot temeljnega naravnega vira.

Viri:

  • Bradley in sod. (2010): Evidence that plant diversity and site productivity confer stability to forest floor microbial biomass. Soil Biology and Biochemistry 42(5): 813-821.
  • Dirnböck in sod. (2014): Forest floor vegetation response to nitrogen deposition in Europe. Global Change Biology 20: 429-440.
  • Forest floor: definition and importance. Pridobljeno s: https://forestfloor.soilweb.ca/definitions/forest-floor/ (dostopano dne 06. 04. 2020).
  • Kobal, M. (2013): Gozdna tla in produkcijska sposobnost gozdnih rastišč v Sloveniji. Posvetovanje: Produkcijska sposobnost gozdnih rastišč v Sloveniji.
  • Simončič in sod. (2009): Poročilo projektne naloge >>Izdelava ocene stanja gozdnih tal v mestni občini Ljubljana<<.
  • Urbančič in sod. (2005): Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev Slovenije: Gozdarski vestnik: Silva Slovenica: Gozdarski inštitut Slovenije.
  • Vrščaj, B. (2017): Lastnosti, pestrost in ekosistemske storitve tal. Ljubljana. MOP in KIS.
  • Wallace Covington, W. (1981): Changes in forest floor organic matter and nutrient content following clear cutting in northern hardwoods. Ecology 62(1).
  • Welke, S. & Fyles, J. (2018): Forest floor: mix, move or manage it? SFMN Research Note Series no. 16. Sustainable forest management network. Pridobljeno s: https://sfmn.ualberta.ca/sfmn/wp-content/uploads/sites/83/2018/09/RN_en_Forest_Floor_Management.pdf?-02-23-155809-253 (dostopano dne 06. 04. 2020).
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.,
Vodovodna cesta 90, Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 4779 792
Elektronska pošta: info.kptrsh@vokasnaga.si
JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.© 2018. Vse pravice pridržane.